Ni vrnitve v Hongkong!

Hongkonška prodemokratična aktivistka iz Hongkonga Agnes Chow je sporočila, da se dobri dve leti po izpustitvi iz zapora, kjer je prestajala kazen zaradi sodelovanja pri organizaciji protestov leta 2019, iz Kanade, kamor se je na študij odpravila lanskega septembra, ne namerava vrniti v domovino.

Na Instagramu je 27-letnica sporočila, da jo je hongkonška nacionalna varnostna policija prevzgojno odpeljala na celinsko Kitajsko in od nje zahtevala, naj napiše pisma hvaležnosti oblastem v zameno za vrnitev zaseženega potnega lista ob aretaciji leta 2020. Na Kitajskem naj bi aktivistko vodili tudi na razstave domoljubne vsebine in podobne ideološko obarvane dogodke. Na podlagi sporazuma s policijo bi se morala Chow vrniti v Hongkong ta mesec, a se je odločila ostati v Kanadi zaradi strahu pred ponovno aretacijo.

Chow, ki je bila za rešetkami zaradi sodelovanja na protestih in obtožena tajnega sodelovanja s tujino, je še vedno v preiskavi zaradi ogrožanja nacionalne varnosti.

V Hongkong se ne namerava vrniti, ker nenehni politični pritiski načenjajo njeno duševno zdravje. »Več kot očitno je, da  vladajoči režim zakon o nacionalni varnosti zlorablja za zatiranje politični disidentov.«

Vedno je poudarjala, da je odrasla v apolitičnem družinskem okolju, a že pri petnajstih letih jo je navdihnila vse večja množica mladih, ki so se začeli boriti za spremembe, nasprotovali so tudi vladnim načrtom, da bi v šole uvedli moralno in nacionalno vzgojo.

Chow je skupaj Joshuo Wongom in Nathaom Lawom opozorila nase leta 2014, ko so med protesti zahtevali splošno volilno pravico za Hongkonžane. Šest let pozneje pa je bil Joshua Wong obsojen na 13 mesecev in pol zapora, Agnes Chow, s katero je štirimi leta prej ustanovil prodemokratično politično organizacijo Demosisto, na deset mesecev, in to tik pred 24. rojstnim dnevom, njun strankarski kolega Ivan Lam pa na sedem mesecev zapora. Takoj po sodni razpravi so jih iz poslopja sodišča odpeljali nazaj v zaporniške celice, potem ko so priznali krivdo za podpihovanje obleganja policijske centrale junija 2019 in kršenja javnega reda.

Tedaj se je pokazalo, da je besedna zveza javni red bistvo družbene ureditve nekdanje britanske kolonije, ki ji je vodstvo v Pekingu pred prehodom pod kitajsko oblast leta 1997 obljubilo, da bo lahko v naslednjih 50 letih ohranila in razvijala drugačen sistem od tistega, ki velja za svetinjo v preostalih delih LR Kitajske. S sprejetjem zakona o nacionalni varnosti je formula ena država – dva sistema dobila železno nit, ki Peking in Hongkong povezuje z istim pojmovanjem javnega reda in vse bolj podobnimi kaznimi, predvidenimi za posameznike in skupine, ki ga kršijo. Čeprav to počnejo mirno.