Neomejen dostop | že od 9,99€
Prejšnji teden je mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika pa tudi za članico njegove administracije, komisarko za pravice otrok Marijo Aleksejevno Lvovo-Belovo. Gre za položaj, na katerega imenuje neposredno predsednik, zato ga nekateri imenujejo predsednikov komisar – trenutno predsednikova komisarka – za pravice otrok. Nalog za aretacijo Vladimirja Putina temelji na kršitvah mednarodnega prava, povezanih s prisilnimi preselitvami, zato poznavalci domnevajo, da nalog za aretacijo Lvove-Belove, ki jo po ruski navadi uporabe več različic imena kličejo Maša, pomeni, da bo ICC poskušal predsednika povezati tudi s prisilnimi preselitvami otrok.
Med vojno v Ukrajini, ki traja že več kot leto, so namreč ruski okupatorji iz Ukrajine prisilno odvedli več tisoč otrok. Pogosto jih namestijo pri ruskih družinah, te pa imajo nalogo, da jih prevzgojijo, se pravi rusizirajo. Poročilo ameriške univerze Yale je sredi prejšnjega meseca Lvovo-Belovo obtožilo, da ima ključno vlogo pri organizaciji množičnih prisilnih preselitev otrok, kar je v jasnem nasprotju z mednarodnimi humanitarnimi pravili.
A 38-letne svetlolaske, ki na pogled nikakor ni videti kot neusmiljena tatica otrok, nalog ICC za aretacijo očitno ni prestrašil. Nanj se je odzvala s ledenim cinizmom: »Lepo je, da je mednarodna skupnost opazila naše delo v pomoč otrokom naše države,« so zapisali v njenem uradu. Dodali so običajno rusko vojno mantro o tem, da Ukrajinci niso narod, torej da ugrabljenim in s silo odpeljanim otrokom samo vračajo njihovo pravo nacionalno identiteto. Se pravi rusko.
Lvova-Belova je položaj predsednikove komisarke za pravice otrok prevzela jeseni 2021. Ker se je Putin med vrhunci epidemije covida-19 skrival na lokacijah, na katerih ga ni mogel okužiti niti ta supernalezljivi virus, sta spoznavni intervju s predsednikom opravila po videopovezavi. V njem je Maša Lvova-Belova Putinu povedala, da se že 15 let ukvarja s pravicami otrok, predsednik pa ji je postavil osebno vprašanje: »Koliko otrok imate?« Povedala mu je, da jih ima 22, pet bioloških, štiri posvojene, skrbi pa še za 13 otrok s posebnimi potrebami. Danes naj bi jih imela že 23. Ko je predsednika zanimalo, kako zmore ob službi poskrbeti še za cel razred otrok, mu je odgovorila, da je, kot vse matere z velikimi družinami, večopravilna oseba.
Nekaj mesecev po njenem imenovanju je Rusija napadla Ukrajino in Lvova-Belova je pripravila načrt, s katerim naj bi z evakuacijo reševali ukrajinske otroke pred spopadi in jim omogočili prihodnost v Rusiji. V okviru njenega programa so z zasedenih ukrajinskih ozemelj že v prvih dneh spopadov ugrabili več kot tisoč vojnih sirot. Zaradi tega so Lvovo-Belovo še pred izdajo naloga ICC za aretacijo vpisali na sedem seznamov oseb, za katere veljajo različne sankcije mednarodne skupnosti.
Putinova komisarka za pravice otrok se je rodila v polmilijonskem mestu Penza, dobrih 600 kilometrov jugovzhodno od Moskve. Po izobrazbi je dirigentka, pred imenovanjem na sedanji položaj pa je bila kot zvest kader vedno bolj avtokratske ruske nomenklature članica zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije. Skoraj 20 let je poročena z nekdanjim programerjem in zdaj popom Ruske pravoslavne cerkve Pavlom Kogelmanom, s katerim imata pet bioloških otrok, rojenih v letih od 2005 do 2018.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji