Najverjetneje zadnja okrogla obletnica z veterani

V Normandiji te dni potekajo številne slovesnosti ob osemdeseti obletnici dneva D, ki zaznamuje začetek izkrcanja zaveznikov na severu Francije in pomemben preobrat v prizadevanjih za osvoboditev Evrope izpod nacistične okupacije v drugi svetovni vojni. Osrednja slovesnost bo na sporedu jutri, udeležili pa se je bodo številni državni voditelji s predsednikom ZDA Joejem Bidnom, britanskim kraljem Karlom III. in kanadskim premierom Justinom Trudeaujem na čelu, ki predstavljajo trojico držav, ki so 6. junija 1944 sodelovale v izkrcanju vojakov in opreme. Šlo je za največjo vojaško pomorsko, kopensko in zračno operacijo v zgodovini človeštva. Dan D je med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko naj bi jih bilo tudi na nemški strani.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo med drugim gostil še nemškega kanclerja Olafa Scholza, med povabljenci pa je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, medtem ko predstavnikov Rusije ne bo.

Francoski notranji minister Gerald Darmanin je pred kratkim dejal, da gre za največji spominski dogodek v zgodovini države, ki ga bo spremljala močno okrepljena varnost. Zanjo bo skrbelo skupno 43.000 policistov, žandarjev, gasilcev in vojakov. Samo osrednjo slovesnost, ki bo v četrtek blizu plaže Omaha, bo varovalo 12.000 pripadnikov varnostnih sil. A ni bilo vselej tako. Kot poroča spletni portal France24, se je prve obletnice operacije Overlord, kodnega imena bitke za Normandijo, spomnila le peščica ljudi. Na Pacifiku je še vedno divjala vojna, zato je bila slovesnost omejena na delegacijo, ki so jo sestavljali veleposlaniki Združenih držav, Združenega kraljestva in Kanade, ki so se skupaj z nekaterimi francoskimi ministri srečali v mestu Arromanches.

V naslednjih letih so bile komemoracije skoraj izključno vojaške in predvsem francoske. »Podobne so bile ljudskim dogodkom, ki so jih prirejali vsepovsod,« pravi Tristan Lecoq, izredni profesor na pariški univerzi Sorbona in specialist za sodobno vojaško zgodovino.

Počastitev dneva D je dobila uradnejši ton šele ob deseti obletnici, ob dvajseti je komemoracijo prvič neposredno prenašala televizija, četudi je na njej manjkal tedanji predsednik Charles de Gaulle. Prava prelomnica za pomen dneva D v svetovni politiki je bilo leto 1984, poroča France24. Francoski predsednik François Mitterrand je prvič povabil šest voditeljev držav, vključno z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in angleško kraljico Elizabeto II.

Posebnost letošnje obletnice bo, da bo najverjetneje zadnja okrogla, na kateri bodo prisotni veterani. Čez deset let bodo najmlajši borci, ki so se izkrcali na obali Normandije, šteli skoraj 110 let, a spomin nanje bo, kot piše France24, živel še dolgo po tem.