Modna ikona po naključju

Tudi družba, ki vse stavi na mladost in aktivnost, ob nekaterih starostah obnemi oziroma obnori, čeprav iz istega razloga: navdušenja nad videzom in radoživostjo. Ena takšnih stark, ki zadnja leta žanje pozornost, je Newyorčanka Iris Apfel, ki je predvčerajšnjim dopolnila 97 let. Samo na instagramu je v dveh letih delovanja profila premamila milijon sledilcev.
Na svet gleda skozi velika okrogla očala in se predstavlja za geriatrično starleto. Ne boji se ne močnih barv ne več različnih vzorcev v eni opravi, vse to pa običajno nadgradi s precej težkim okrasjem okoli vratu in na rokah. Poleg tega da je čisto zares iz nekega drugega stoletja – rodila se je leta 1921 v New Yorku – je predvsem antipod vsega tistega, kar zaznamuje aktualni časovni pas.


 

Več je več

Je ena največjih nasprotnic današnjega minimalizma, namesto 'manj je več' raje ponavlja: »Več je več, manj je dolgčas.« Vedno je skrbno urejena od glave do peta, zato opazno izstopa v množici, ki po njenem deluje, kot bi ljudje padli iz postelje ali skočili iz kupa cunj. Skratka, je nasprotnica razvlečene športne mode, ki je po njenem smiselna samo v prostem času ali na telovadbi. »To, da je ženska videti prijetno, kolikor je mogoče, dolguje svojemu moškemu. Oči uživajo v nečem, kar je lepo, ne v popolni zmešnjavi. Toda tisti, ki so danes lepo napravljeni, se zaradi vseh tistih, ki niso, zdijo, kakor bi nosili uniformo.«
Prav tako goji svoj pogled na hitro modo, ki jo opisuje kot blagoslov za mlade. V njenih časih je bilo 35 dolarjev za obleko veliko, za takšen kos je v svoji prvi službi pri reviji modne industrije Women's Wear Daily morala delati več kot dva tedna. »Zdaj greš lahko v H&M, Zaro in podobne trgovine ter stvari pomeriš. Nič se ne more primerjati s tem, da si nekaj kupiš, nosiš in vidiš, kako se počutiš. Nič ne more nadomestiti izkušenj,« je poudarila v nedavnem članku v Harper's Bazaarju.

Nekaj spoznanj iz velike gospodarske krize v 30. letih prejšnjega stoletja ji je predala njena mama in preverjeno delujejo še danes. Denar je omejen, toda osebnost je mogoče izraziti že z nekaj osnovnimi, dobro krojenimi kosi oblačil ter izbranimi modnimi dodatki. Prav nakit opisuje kot dodatek z največ možnostmi za spremembe. Ista črna obleka je zgolj z drugim nakitom enako primerna tako za podnevi kot za zvečer in tudi zapestnice z bolšjega trga so lahko videti krasno z obleko haute couture. H kombinacijam imenitnega in cenenega se sama vselej rada zateka.
 

Prvo nakupovanje oblačil

Pred dnevi je za britanski Guardian razkrila še nekaj intimnih podrobnosti. Da si prizadeva biti srečna, kadarkoli je to mogoče. Da se ne vznemirja zaradi preteklosti, ker ne ve, koliko prihodnosti jo še čaka, in da poskuša narediti čim več iz sedanjih trenutkov. Želi si v Indijo, čeprav ve, da do tja najbrž nikoli ne bo prišla. Zanjo najbolj dragocen je možev prstan, ki sta ga kupila v Dublinu za njegov rojstni dan 4. avgusta 1958, nosil pa ga je do smrti leta 2015. Dočakal je sto let. Še danes tudi ona diši tako kot on, pravzaprav sta moško dišavo yatagan že prej uporabljala oba, saj parfum na dveh ljudeh nikoli ne diši enako, je pojasnila.



Živo se še spominja svojega prvega večjega nakupovanja oblačil. Imela je enajst, morda dvanajst let, ko ji je mama dala 25 dolarjev za nakup obleke za tradicionalno newyorško promenado na velikonočno nedeljo. Izbrala si je prelepo svileno oblekico v svetlo marelični barvi, slamnik in lakaste čevlje, pa še ji je ostalo nekaj denarja za kavo in kosilo. Svojo mamo Sadye Barrel opisuje kot neverjetno žensko svojega časa: šolala se je za odvetnico, ko je zanosila (z njo), pa je izobraževanje opustila in se podala v modni posel ter jo pozneje o njem veliko naučila. Oče Samuel Barrel je bil intelektualec, ki se je tudi dobro znašel, bil je podjetnik s steklovino in ogledali. Prepričana je, da je po starših podedovala radovednost, smisel za humor in pustolovski duh.
 

Stara mačka v svetu oblikovanja

Čeprav je danes bolj ko ne znana zaradi svojega oblačilnega sloga, je v svetu oblikovanja več kot stara mačka. Generacijam newyorške smetane je opremljala in dekorirala razkošna domovanja, prav tako Belo hišo za kar devet predsednikov in njihovih družin. Slovela je kot velika poznavalka starih tkanin. Že v mladih letih si je želela biti umetnica. Študirala je umetnostno zgodovino na newyorški univerzi in obiskovala tudi umetniško šolo na univerzi v Wisconsinu, potem je delala pri reviji Women's Wear Daily. Leta 1950, dve leti po poroki s Carlom Apfelom, sta skupaj ustanovila podjetje za notranje oblikovanje Old World Weavers.

Veliko sta potovala po evropskih bolšjih trgih ter bazarjih po severni Afriki, nakupovala opremo in stare tkanine za nekatera najimenitnejša ameriška domovanja, ko pa so njune najdbe postale preredke, da bi zadovoljile povpraševanje vse številčnejših strank, tudi imenitnih, kakršni sta bili kozmetična kraljica Estée Lauder in hollywoodska diva Greta Garbo, sta se odločila, da bosta tkanine, ki sta jih našla na sejmih rabljenega blaga, replicirala. Tudi kar zadeva delo za prve može Združenih držav Amerike, je bila to razmeroma lahka služba, vse dokler na položaj ni prišla gospa Kennedy, se je pred časom spominjala za Guardian. Za to nalogo je Jackie najela slavnega pariškega oblikovalca Stéphana Boudina, ki je vse skupaj naredil zelo po francosko. »Po tem smo vse skupaj morali vreči ven in začeti znova. Všeč pa mi je bila gospa Nixon. Bila je čudovita.«
 

Razstava v Metropolitanskem muzeju umetnosti

Leta 1992 sta z možem Old World Weavers prodala najprej podjetju Stark Carpet (lani se je združilo s Scalamandréjem) in se upokojila. Njena slava je – v povsem drugi luči – na plano priplavala leta 2005, ko so v Metropolitanskem muzeju v New Yorku pripravili razstavo njenih oblačil in modnih dodatkov (z naslovom Rara Avis: Selections from the Iris Barrel Apfel Collection). Njene oprave, kombinacije oblačil in dodatkov so bile predstavljene, kot jih je od 50. let sestavljala in nosila sama. Sledila so nova sodelovanja. Pri 91, leta 2012, je postala manekenka za ličila MAC ter se pojavila na naslovnici revije Dazed & Confused. Dve leti zatem so jo občudovalci lahko spoznali v dokumentarcu Alberta Mayslesa o njenem življenju z naslovom Iris, ki je bil nominiran tudi za nagrado emmy. Bila je obraz znamke nogavic Happy Socks in je redna gostja na modnih dogodkih, kakršna sta Met Gala in newyorški teden mode.



Predlanskim je v sodelovanju s trgovino Macy's ustvarila kolekcijo 40 kosov oblačil po navdihu šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki so jo pospremili emotikoni, o katerih je dejala, da je zanje malo prestara in da ni vedela, kaj so, a je vesela, ker osrečujejo ljudi. Tu je bila še kolekcija nakita za korporacijo Home Shopping Network, bolj znano po kabelskih in satelitskih televizijskih programih. Marca letos je izšla njena knjiga z naslovom Accidental Icon: Musings of a Geriatric Starlet in še isti mesec je postala najstarejša zemljanka, ki so se ji pri Mattelu posvetili z barbiko, izdelano po njeni podobi (vendar ni bila v prodaji). Oblekli so jo v pomanjšano repliko ene njenih najbolj prepoznavnih oprav: izvezen smaragdno zelen Guccijev hlačni kostim in bluzo z nabranim ovratnikom, z bogato ogrlico, barvitimi zapestnicami in seveda ikoničnimi okroglimi očali.
 

Moda preveč diktatorska do žensk

Trendi so po njenem nesmiselni, moda pa je zanjo preveč diktatorska do žensk. Treba se je pogledati v ogledalo in videti, kdo si, se oblačiti zase, ne v tisto, kar je zapovedano. Oblačila so vedno dobra ali slaba v razmerju do tistega, ki si jih nadene. Ko so jo vprašali, kako se počuti kot modna muza, pa je dejala: »Zame to ni življenjsko delo.«
Prepričana je, da je slog zapisan v DNK, a vseeno zahteva delo. Tudi če imaš krasen glas, primeren za opernega pevca, pa ne vadiš, ne bo nič iz njega. Ko je sama začela pri enajstih letih, je bilo na voljo veliko dobrih modnih revij. »Lahko si jih proučeval in se zares kaj naučil. Hvalabogu, da je Harper's Bazaar še vedno tu. Lepo je vedeti, da je tu nekdo starejši in pametnejši od mene! Kultiviranje svojega sloga je proces preizkušanja in zmot: spoznaš, kdo si in kaj je najbolje videti na tebi, čemu pa se je bolje ogibati.« Chanelov suknjič, denimo, ni zanjo. Bolj všeč ji je Balenciagov balonar. •