Margaret Atwood: Poskusila je zažgati lastno uspešnico

Svetovno prevajana in s številnimi literarnimi nagradami ovenčana kanadska avtorica Margaret Atwood bi si zaslužila nov nadimek superbabica. Pa ne le zato, ker ima kopico vnukov. V okviru promocije nedavne dobrodelne akcije v zvezi s svojo največjo knjižno uspešnico Deklina zgodba je namreč pogumno vzela v roke plamenomet in jo s tem poskušala zažgati; to je naredila s spokojnim, milim nasmeškom na obrazu, saj je vnaprej vedela, da bo njena kultna knjiga ostala nepoškodovana.

Šlo je namreč za unikatno negorljivo različico, izdelano tudi s pomočjo vesoljskih tehnologij, iz materialov, kot so aluminij, nikelj, nerjaveče jeklo, iz tankih fenolnih plošč in posebnega črnila, ki vzdrži do 1200 stopinj Celzija. Koliko je stala izdelava, ni znano, so pa edinstveni roman na dražbi v New Yorku nato prodali za kar 130.000 dolarjev. Imena kupca niso razkrili, izkupiček pa je na pisateljičino veliko veselje romal v roke ameriškega centra PEN, ki se bo trudil za večjo ozaveščenost.

Preroško srhljivi opisi razčlovečenosti

Glavni namen simboličnega neuspešnega zažiga omenjenega dela in dražbe, v kateri je sodelovala tudi slovita založba Penguin Random House, je bil protest proti nedavni prepovedi določenih književnih klasikov – tudi v učnih načrtih ZDA. Po besedah pisateljice je bila Deklina zgodba v nekaterih državah in knjižnicah prav tako že večkrat prepovedana – vsaj začasno.

V 80. letih prejšnjega stoletja izdan futuristični roman se zdi posebej aktualen še danes, saj zajema preroško srhljive opise totalitarne, patriarhalne, popolnoma razčlovečene družbe v začetku 21. stoletja, v katerem je določenemu sloju delavk dovoljeno le, da so stroji za rojevanje otrok v službi privilegiranih slojev; vsak mesec na dan ovulacije so posiljene in oplojene, medtem ko so pod stalnim nadzorom, kaj smejo početi in česa ne.

Z glasom razuma proti cenzuri

Primerjava s sedanjimi svetovnimi zvezdnicami, ki si kot po tekočem traku naročajo otroke pri nadomestnih materah, se ponuja kar sama. Izjemni roman je postal znova priljubljen, ko so po njem posneli istoimensko televizijsko nadaljevanko, ki smo jo lahko spremljali tudi na slovenski javni televiziji.

Atwoodova, ki upa, da bo v prihodnje, kar zadeva cenzuro pomembnih knjig ter temeljne pravice žensk in otrok, glas razuma bolj slišen in uslišan, je zrasla v družini kot srednji od treh otrok. Zaradi očetove narave dela v povezavi z gozdovi so veliko potovali. Del uradnega šolskega sistema je postala šele pri svojih 12 letih, a je že štiri leta pozneje vedela, da si želi postati pisateljica. Pred tremi leti je ovdovela. Od nekdaj se zavzema za pravico do splava in pravi: »Prisilno rojevanje otrok je suženjstvo.«