Koloseju bo dal nova tla

Rimski Kolosej, ogromna, skoraj dve tisočletji stara arena sredi večnega mesta, je bil v prvem stoletju našega štetja, ko so ga postavili, in v naslednjih stoletjih, ko je bil rimski imperij še pri močeh, prizorišče gladiatorskih bojev, javnih usmrtitev, lovov na divje živali in uprizoritev slavnih bitk, celo pomorskih. Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je v nedeljo oznanil, da bodo v veličastni stari zgradbi naredili nova tla. Obiskovalec bo imel pogled, kot ga je imel antični gladiator.

»Gre za izjemen projekt. Obiskovalci se bodo po novi ploščadi lahko sprehodili do središča Koloseja in si ga ogledali s perspektive, kot so si ga lahko do konca 19. stoletja. To je nov korak pri obnovi območja. Projekt bo pomagal pri zaščiti arhitekturne dediščine in hkrati povrnil Koloseju izviren videz,« je ob predstavitvi projekta povedal Franceschini. Kolosej je imel namreč od antičnih časov do pred nekaj več kot sto leti lesena tla. Konec prejšnjega stoletja so jih odstranili, da so imeli arheologi lažje delo v labirintu sob in hodnikov pod ploščadjo. Od takrat sprehod po nekdanjem bojišču ni več mogoč, saj ploščadi niso več obnovili.

Kmalu se bo to torej spremenilo. Že v prihodnjih dveh letih bo po določilih pogodbe moralo milansko gradbeno podjetje Milan Ingegneria za 18,5 milijona evrov zgraditi nova tla s površino 3000 kvadratnih metrov. Ker smo v 21. stoletju, bodo ta seveda precej drugačna od predhodnih, ki so se zvrstila od 1. do 19. stoletja. Res bodo tudi nova tla lesena – ta bodo iz borovega lesa, obdelanega z ocetno kislino, kar jim bo dalo večjo odpornost –, vendar bodo lahko deske, iz katerih bodo sestavljena, s pomočjo sodobne tehnologije obračali. Tako bodo v prostore, kjer so gladiatorji in divje živali čakali na pogosto zadnji boj v življenju, spustili naravno svetlobo.

Kolosej v Rimu je največja antična arena, kar so jih kdaj zgradili. Kljub starosti je še vedno največja arena na svetu. V antiki je, tako predvidevajo, glede na priredite, sprejel od 50.000 do 80.000 gledalcev, povprečna kapaciteta pa je bila 65.000 ljudi. Za zabavne namene so ga nehali uporabljati v pozni antiki, ko so ob vzponu krščanstva prepovedali gladiatorske boje. Pozneje so ga občasno uporabljali kot krščansko svetišče in trdnjavo. Ker je Rim na potresnem območju, ga je precej poškodovalo več potresov, v srednjem veku pa so ga uporabljali celo kot kamnolom za gradnjo drugih stavb.



V lepših časih, se pravi pred korono, je bil Kolosej najbolj obiskana italijanska turistična znamenitost. V zadnjem običajnem letu, 2019., si ga je na dan ogledalo približno 28.000 ljudi, skupaj več kot 7,5 milijona v sem letu. Turistov je bilo kot še marsikje toliko, da so morali vstop omejevati, danes pa lahko o takšnih številkah seveda samo sanjajo.

V prihodnjih letih si v Rimu vsekakor želijo, da bi se turisti vrnili in začeli v mestno blagajno znova prinašati milijone evrov. Morda bo k temu pripomogel tudi načrt za nov dodatek Koloseja ministra Daria Franceschinija. Ta 62-letni politik je bil član več različic demokrščanske stranke, dokler ni nazadnje pristal v pisani druščini levosredinskih frakcij italijanske politike, imenovani demokratska stranka. Pravnik po poklicu je v politiki že dolga leta. Dvajset let je poslanec v spodnjem, predstavniškem domu italijanskega parlamenta, od leta 2019 pa tudi minister za kulturo.

Kolosej sta v letih od 72 do 80 zgradila cesar Vespazijan in njegov sin Tit, nekaj sprememb pa je dodal še cesar Domicijan, ki je po kratki vladavini nasledil brata Tita. Do pozne antike so zgradbo imenovali preprosto Arena oziroma po latinsko Amphitheatrum. Sedanje ime je menda dobila šele nekaj stoletij po gradnji. Ob njej so namreč postavili gigantski bronasti kip cesarja Nerona, ki je prej stal na enem od rimskih gričev Palatinu. Ker je bil kip menda kopija grškega kipa kolosa na otoku Rodos, naj bi se ime kolos sčasoma prijelo tudi bližnje stavbe. Tako je Arena poslala Kolosej. Kolosa danes že dolgo ni več, Kolosej pa v večji meri še vedno stoji. Naj je ta zgodba resnična ali ne, vsekakor je ime za kolosalno zgradbo nadvse primerno.