Koliko je v resnici davkoplačevalce stalo kronanje kralja Karla III.

Več kot dobro leto za tem, ko je bil Karel III. maja lani v Westminstrski opatiji kot 40. monarh okronan po več kot tisočletje stari obredni tradiciji z nekaj spremembami po njegovih željah, nekaj prahu dviguje vprašanje, ali so uradni podatki stroška dogodka, ki so ocenjeni na 72 milijonov funtov (več kot 86 milijonov evrov), realni. S tem se spet odpira vprašanje o smiselnosti monarhije in razsipni porabi denarja. Protimonarhična skupina Republic meni, da je dejanski strošek kronanja verjetno precej višji, piše britanski Guardian. 

Davkoplačevalce naj bi kronanje stalo 72 milijonov funtov: strošek policijskega varovanja slovesnosti je bil 21,7 milijona funtov, dodatnih 50,3 milijona funtov stroškov pa je nastalo na ministrstvu za kulturo, medije in šport.

Republic, organizacija, ki se zavzema za zamenjavo monarhije z izvoljenim voditeljem države in bolj demokratičnim političnim sistemom, je kronanje označila za »nespodobno« zapravljanje davkoplačevalskega denarja.

Ocene se gibljejo med 100 in 250 milijoni funtov

Kot je za Guardian dejal Graham Smith, izvršni direktor organizacije Republic, »bi ga zelo presenetilo, če bi bil celoten strošek samo 72 milijonov funtov.«

Poleg stroškov policijskega varovanja ministrstva za notranje zadeve in stroškov ministrstva za kulturo, medije in šport, ki so vključeni v uradne podatke, so po njegovih besedah stroške, povezane s kronanjem, imeli tudi ministrstvo za obrambo, Transport za London, gasilske brigade in lokalne oblasti. Druge, neuradne ocene skupne porabe se gibljejo med 100 in 250 milijoni funtov.

FOTO: Justin Tallis/Reuters

»Ampak že ta znesek – 72 milijonov funtov – je neverjetno visok,« je dodal Smith. »To je ogromno denarja, porabljenega za parado ene osebe. Ne glede na to, da v ustavi ali v zakonodaji ni nobene obveznosti za izvedbo kronanja in v časih, ko smo se soočali z rezi pri osnovnih storitvah.« Opozoril je, da je bila parada, pri kateri je vztrajal kralj Karel ogromen strošek, in to poleg ogromnega davka na dediščino, ki ga ni bilo treba plačati, in poleg 500 milijonov funtov letnih stroškov monarhije.

Po določilu, o katerem se je leta 1993 dogovoril takratni predsednik vlade John Major, se za vsako dediščino, ki se prenese »od vladarja k vladarju«, ne plača 40-odstotnega davka, ki sicer velja za premoženje, vredno več kot 325.000 funtov.

Smith je dodal: »To je bila razsipnost, ki je preprosto nepotrebna. Šlo je za zapravljanje denarja sredi krize življenjskih stroškov v državi, ki se obenem sooča z ogromno revščino otrok.« »Ko si otroci ne morejo privoščiti kosila v šoli, je porabiti več kot 70 milijonov funtov za to parado nespodobno,« je dejal.

Priložnost za krepitev nacionalne identitete?

V letnem poročilu in računovodskih izkazih ministrstva za kulturo, medije in šport, vodilnega ministrstva v vladi premiera Rishija Sunaka, ki je sodelovalo s kraljevim dvorom pri organizaciji kronanja, je navedeno, da je ministrstvo »uspešno izvedlo osrednji vikend kronanja Njegovega Veličanstva kralja Karla III., v katerem so uživali milijoni ljudi tako v Združenem kraljestvu kot po vsem svetu«.

Kronanje so opisali kot »enkraten dogodek generacije«, ki je omogočil »celotni državi, da se združi v praznovanju«, hkrati pa je ponudil »edinstveno priložnost za praznovanje in krepitev naše nacionalne identitete ter predstavitev Združenega kraljestva svetu«.

Kronanje Karla III. v Westminstrski opatiji je po televiziji spremljalo približno 20 milijonov ljudi v državi, kar je sicer bistveno manj od števila Britancev, ki so leta 2022 spremljali pogreb kraljice Elizabete II. – teh je bilo menda kakih 29 milijonov.

Kronanja so se udeležili ugledni gostje z vsega sveta, naslednji večer pa je na gradu Windsor potekal koncert z zvezdniško zasedbo.