Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet so ljudje

Kitajska aktivistka gibanja #jaztudi obsojena na petletno zaporno kazen

Med drugim je pisala o lastnih izkušnjah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Sodišče jo je obsodilo spodbujanja k spodkopavanju državne oblasti.
Huangova je na družbenih omrežjih med drugim pisala o svojih izkušnjah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, ko je kot mlada novinarka delala na kitajski tiskovni agenciji. Leta 2021 sta bila z Wangom pridržana, sojenje pa je potekalo za zaprtimi vrati. FOTO: Wikipedija
Huangova je na družbenih omrežjih med drugim pisala o svojih izkušnjah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, ko je kot mlada novinarka delala na kitajski tiskovni agenciji. Leta 2021 sta bila z Wangom pridržana, sojenje pa je potekalo za zaprtimi vrati. FOTO: Wikipedija
Be. B.
14. 6. 2024 | 12:36
14. 6. 2024 | 13:45
4:35

Kitajska novinarka in vidna aktivistka gibanja #jaztudi (#MeeToo) Sophia Huang Xueqin je bila obsojena na pet let zapora zaradi »spodbujanja k spodkopavanju državne oblasti«. Tako je odločilo sodišče v kitajskem Guangzhouu, je sporočila skupina njenih podpornikov. Huangova je v svojem delu med drugim pisala o lastnih izkušnjah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.

Vidna aktivistka je bila obsojena skoraj deset mesecev po začetku sojenja, delavski aktivist Wang Jianbing, ki so mu prav tako sodili, pa na tri leta in šest mesecev zapora, piše BBC.

Pisala o svoji izkušnji na kitajski tiskovni agenciji

Šestintrdesetletna aktivistka je bila ena najvidnejših glasov gibanja #jaztudi v kitajskem prostoru. Poročala je o prelomnih zgodbah o žrtvah spolne zlorabe. Med drugim je spregovorila o mizoginiji in seksizmu, na družbenih omrežjih je pisala tudi o svojih izkušnjah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, ko je kot mlada novinarka delala na kitajski tiskovni agenciji.

Obsodili so jo na podlagi obtožb o objavljanju »izkrivljenih, provokativnih člankov in govorov«, s katerimi je po mnenju oblasti na družbenih omrežjih napadala vlado. Obtožili so jo tudi, da je zbirala ljudi iz tujine, da bi sodelovali pri spletnem usposabljanju o nenasilni komunikaciji.

Štiridesetletni Wang pa je bil obtožen objavljanja »neresničnih člankov in govorov«, v katerih naj bi napadal kitajski politični sistem in vlado, in pa članstva v »subverzivnih tujih spletnih skupinah«, med katerimi je bila skupina za ohranjanje spomina na smrtonosno zatrtje protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989.

Sodišče v Guangzhouu, kjer je potekalo sojenje aktivistoma. FOTO: David Kirton/Reuters
Sodišče v Guangzhouu, kjer je potekalo sojenje aktivistoma. FOTO: David Kirton/Reuters

Skupaj sta organizirala tudi srečanja v Guangzhouu, na katerih sta po navedbah oblasti pod pretvezo razpravljanja o družbenih vprašanjih »spodbujala nezadovoljstvo udeležencev« z oblastmi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Amnesty International: Kitajska se boji aktivistov

Nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je obtožbe označila za zlonamerne in povsem neutemeljene. Po njenih navedbah sta bila aktivista obsojena izključno zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja. »To kaže na to, kako je kitajska vlada prestrašena pred nastajajočim valom aktivistov, ki si upajo spregovoriti, da bi zaščitili pravice drugih,« je dejala direktorica Amnesty International za Kitajsko Sarah Brooks. »Gibanje #jaztudi je opolnomočilo žrtve spolnega nasilja po vsem svetu, toda v tem primeru so kitajske oblasti poskušale storiti ravno nasprotno.«

Kitajske oblasti niso pojasnile, zakaj sta bila obtožena subverzije. Sojenje je namreč potekalo za zaprtimi vrati.

Aktivistko so leta 2021 pridržali na letališču v mestu Guangzhou, ko je bila na poti, da bi prevzela magistrsko štipendijo na Univerzi v Sussexu, ki jo sponzorira vlada Združenega kraljestva.

Takrat je bil z njo 40-letni Wang. Njuni podporniki trdijo, kot navaja BBC, da sta oba prestala mesece samice v priporu, ki je trajal skoraj tisoč dni. Sojenje se jim je začelo šele septembra 2023. Preiskava BBC Eye iz leta 2022 je pokazala, da sta bila oba zaprta v samici, priprta na skrivnih lokacijah, znanih kot »črni zapor«. Ni jasno, ali bosta zaradi pripora odslužila krajšo kazen, navaja BBC.

Leta 2021 so kitajske oblasti sredi omejitev zaradi širjenja covida in vse večje jeze javnosti začele zatirati več aktivistov, ki so delovali na različnih področjih.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine