Kako se sporazumevajo sloni

Študija je nastala na podlagi prejšnje raziskave, ki je pokazala, da se delfini velike pliskavke sporazumevajo z značilnimi piski. »Včasih ena velika pliskavka posnema značilno piskanje neke druge, da bi pritegnila njeno pozornost, in jo tako učinkovito pokliče po imenu,« pojasnjuje Mickey Pardo, biolog z univerze Cornell.

Spraševal se je, ali sloni, o katerih je znano, da oponašajo glasove, morda počnejo kaj podobnega. »Zamisel od samega začetka tega projekta je bila poskusiti ugotoviti, ali imajo sloni imena,« je povedal. Menil je, da bi bila njihova imena lahko nekako zakodirana v njihovem nenehnem nizkofrekvenčnem ropotanju. »Sam ropot je zelo strukturno spremenljiv,« je razložil Pardo, ki je raziskavo izvedel med delom na Državni univerzi v Koloradu. »V njihovi akustični strukturi je precej variacij.«

S sodelavci je med letoma 1986 in 2022 analiziral posnetke 469 klicev, ki so jih divji afriški sloni pošiljali drug drugemu v nacionalnem parku Amboseli ter v rezervatih Samburu in Buffalo Springs v Keniji.

Poznali so identiteto vseh slonov klicateljev, ​​ki so proizvajali zvoke, in na podlagi konteksta tudi slona, ​​ki so ga klicali. Z uporabo modela strojnega učenja so raziskovalci identificirali nekaj, kar se je zdelo kot komponenta, podobna imenu, v tistih glasovih, ki so identificirali določenega slona kot predvidenega prejemnika sporočila.

Strojnemu modelu je uspelo prepoznati pravega prejemnika klica v 27,5 odstotka časa, kar je veliko bolje kot med kontrolno analizo, ki mu je posredovala naključne podatke, pravi Pardo. To kaže, da »mora biti v klicih nekaj, kar omogoča modelu, da vsaj nekaj časa ugotovi, na koga je bil ta klic naslovljen.« Raziskovalci so nato predvajali zvočni posnetek 17 slonom, da bi preizkusili, kako se bodo odzvali na klic, ki je bil jasno naslovljen nanje, pa tudi na klic, ki je bil jasno naslovljen na drugega slona.

V povprečju so se sloni močneje odzvali na klice, ki so bili jasno naslovljeni nanje. Ko so slišali takšen klic, so se vedli bolj navdušeno, hodili proti izvoru zvoka in se bolj oglašali kot takrat, ko so slišali klic, ki je bil namenjen nekomu drugemu.

Soavtor študije, naravovarstveni biolog George Wittemyer z Državne univerze v Koloradu je povedal, da je uporaba imen pogosta tudi v komunikaciji mater z mladiči, večinoma zato, da bi jih pomirila in preverila, kje so.