Kaj uspeh Taylor Swift pove o svetu, v katerem živimo

Taylor Swift je danes najuspešnejša pop zvezdnica, nedavna rekordna turneja jo je uveljavila kot najmočnejšo glasbenico. In to veliko pojasni o svetu, v katerem živimo, in žalostnem stanju glasbe, piše L'Espresso.

Nesmiselno se je pritoževati nad trenutno skromnostjo glasbe, težava je večja in globalna. Taylor Swift je ta hip najmočnejša umetnica na svetu in posel, ki ga ustvarja, je ogromen, celo nenormalen – z vsakim dnem nova plošča, rekord za rekordom, kolosalno pretakanje njene glasbe, nato turneja, pošastna turneja Eras, s številkami, kakršnih ni ustvaril še nihče v zgodovini. Zadnji od rekordov: koncertni film, napovedan za sredino oktobra, je v predprodaji zbral že 26 milijonov dolarjev.

Pevka podira rekorde

Po eni strani se morda zdi, da neustavljivi vzpon napoveduje novo dobo, v kateri so glavne ženske, ali bolje rečeno podoba žensk. Tako vsaj pišejo nekateri ameriški mediji, ki primerjajo vzporedni uspeh filma Barbie in opozarjajo, da je nekaj podobnega napovedala tudi Beyoncé. Navajajo bravuroznost, s katero številne ženske v ameriškem šovbiznisu danes upravljajo svojo podobo, začenši z nepozabnim »women don't cry, women make money«, ženske ne jokajo, ženske služijo denar, s katerim se je Shakira v pesmi spravila na svojega bivšega Piquéja.

A uspeh 33-letne Taylor Swift je treba spremljati in razumeti, če hočemo razvozlati, v kakšen svet se pomikamo. Je nekakšna Katy Perry na stoto potenco, malce Madonna, a spretno cenzurirana, nesposobna blasfemije in pretirano mračnega erosa, malce disneyjevska princesa, blondinka in izprana lepotica, večna najstnica, a z ženskim telesom, malce Barbie, dekliška junakinja, vendar ustrezno razvodenela, mlečno bela, velikanska projekcija nemirnega odraščanja, ki poje z občutkom upora à la Abba v slogu Dancing Queen, v bistvu pa pomirjajoča, upor v omari s plakati in ličili, ukradenimi mami.

Na Švedskem za višjo inflacijo »okrivili« Beyoncé

In vendar se prvič ta pokroviteljski pop razlega po stadionih, ki so vse manj tempelj rocka in vse bolj megateater za komercialne lutke. Stane veliko: povsod so otroci pripravljeni plačati mnogo denarja, da bi v živo videli to figuro, ki je videti kot iz stripa in je postala resnična, izmišljen lik, ki se je utelesil, pleše in poje, ki je videti kot posledica pop kulture, izmišljena stvaritev, preveč popolna, da bi bila resnična, izdelek umetne inteligence, povprečno prijetna za vsakogar, sladko zoprna, somatsko harmonična. Kdo je ne bi mogel imeti rad? Kako se lahko uprete nekomu, ki vam vedno govori, da ste mu najljubši?