Je varno, da noseča Meghan odhaja na območje virusa zika?

Včeraj je svet obkrožila novica, da britanski princ Harry in njegova soproga Meghan pričakujeta naraščaj. Zakonca se medtem mudita na turneji v Avstraliji, v okviru katere bosta obiskala tudi Fidži in Tongo, kjer se nahaja virus zika, ki lahko ogrozi plod nosečnic.

Kot so potrdili v palači, se je Meghan pred odhodom v Avstralijo posvetovala pri zdravniku, vendar poteka turneje nista spreminjala.



Svetovna zdravstvena organizacija in ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni med nosečnostjo odsvetujejo potovanje na Tongo in Fidži, ministrstvo za zunanje zadeve Združenega kraljestva pa predlaga, da ženske svoje potovanje raje prestavijo na čas po nosečnosti.

Fidži in Tongo sta klasificirana kot območje z nevarnostjo infekcije z virusom zika.



V letošnjem letu na Fidžiju ni bilo poročil o primeru virusa zika, preteklo leto pa so imeli en potrjen primer. V obeh letih pa niso poročali o zapletih povezanih z virusom zika. V teh državah je sicer tveganje, vendar le to ni visoko, pravi izredni profesor in epidemiolog na londonski šoli za higieno in tropsko medicino Adam Kucharski.

Kot pojasnjuje Kurcharski, je bilo največ primerov virusa zika v letu 2016, sedanja raven tveganja pa je nižja, kot je bila pred dvema letoma. »Še vedno obstaja možnost okužbe, vendar je precej manjša, kot je bila.«



Okužba z virusom zika v času nosečnosti lahko povzroči splav, mrtvorojenost, mikrocefalijo pri novorojencih (manjša veliko glave, kar kaže na nepopoln razvoj možganov), težave z vidom ali nevrološke okvare. Virus se prenaša predvsem z ugrizom okuženih tigrastih komarjev. Lahko se širi tudi z nezaščitenim spolnim odnosom z okuženo osebo, kljub temu, da ta oseba ne kaže simptomov, in pa s transfuzijo krvi.

Če se nosečnica znajde na območju virusa zika, strokovnjaki svetujejo, da upošteva ukrepe za preprečevanje ugriza komarjev, kot so oblačila, ki prekrivajo kožo, uporaba sredstev proti komarjem, uporaba kondomov v času nosečnosti ali odsotnost spolnih odnosov. Pri odhodu na prizadeta območja je dobro oceniti tveganje in sprejeti previdnostne ukrepe.



Večina okuženih z virusom zika sprva ne kaže simptomov, le ti se običajno pojavijo čez nekaj dni ali teden dni po izpostavitvi, čeprav natančna inkubacijska doba ni znana. Najpogostejši simptomi so zvišana telesna temperatura, izpuščaji, bolečine v sklepih in konjunktivitis (vnetje očesne veznice). Nekateri okuženi imajo tudi bolečine v mišicah ali glavobole.

Po podatkih Svetovne zdrastvene organizacije je virus na svetovni ravni dosegel vrhunec leta 2015 in 2016, nato pa se je pričel zmanjševati. Cepiva proti okužbi z virusom zika ni.