Einsteinovi dnevniki razkrili rasistična nagnjenja velikega fizika

Albert Einstein ne velja le za enega največjih človeških umov vseh časov, temveč tudi za velikega človekoljuba ter nasprotnika rasizma in nacizma, ki ju je kot Jud v Evropi še kako dobro občutil. Zato je toliko bolj presenetljivo nedavno razkritje, da je Einstein v dnevnikih, ki jih je v letih 1922 in 1923 pisal med potovanjem po Aziji, rasistično pisal o ljudeh, ki jih je srečal na poti.

Kitajske otroke je opisal kot »tihe in počasne pameti« in dejal, »da bi bilo škoda, če bi Kitajci nadomestili vse druge rase«. Opazil je tudi, da je na Kitajskem med spoloma le malo razlik, zato ni razumel, kako lahko ženske privlačijo moške.

Ze'ev Rosenkranz, urednik in pomočnik direktorja projekta Einstein Papers na Kalifornijskem inštitutu za tehnologijo, je Einsteinove pripombe ocenil za »neprijetne in v nasprotju s stališči, ki jih je zagovarjal«. »Precej šokantno je brati te izjave, čeprav jih Einstein verjetno ni nameraval objaviti,« je še dodal.

Rosenkranz je prevedel dnevnik The Travel Diaries of Albert Einstein, ki bo po besedah strokovnjaka za odnose z javnostmi založbe Princeton University Press, pri kateri je besedilo izšlo, prvi dnevnik tega slovitega fizika, ki bo javno dostopen tudi širšemu občinstvu.



»Einstein tujo raso opisuje kot grožnjo, kar je nedvomno eno od znamenj rasizma. Z današnjega vidika je še bolj rasistično njegovo pomanjkanje razumevanja kitajskih moških, češ, kako jih lahko Kitajke privlačijo,« je ugotavljal Rosenkranz. Za britanski časnik Guardian je dejal, da »čeprav so bila podobna stališča v zgodnjih dvajsetih letih preteklega stoletja prevladujoča, to še ne pomeni, da so bila univerzalna«. Einsteina je kljub vsemu malenkost vzel v bran in izjave poskušal postaviti v širši okvir: v zapisu se pojavljajo tudi drugi, tolerantnejši pogledi.