Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet so ljudje

Desničarka na muhi

Iz omare desničarske francoske političarke Marine Le Pen padajo vse bolj usmrajeni okostnjaki finančnih miškulanc.
Preteklost prihaja za desničarsko političarko. FOTO: Guglielmo Mangiapane/Reuters
Preteklost prihaja za desničarsko političarko. FOTO: Guglielmo Mangiapane/Reuters
G. K.
10. 7. 2024 | 12:30
10. 7. 2024 | 12:40
3:13

Francoski preiskovalci so vzeli pod drobnogled financiranje kampanje skrajnodesničarske političarke Marine Le Pen na predsedniških volitvah leta 2022. Podrobnosti pariško tožilstvo ni navedlo, so pa sporočili, da jih je na morebitne kršitve že lani opozorila nacionalna komisija, ki bedi nad financiranjem volilnih kampanj. Marine Le Pen je v  takratno kampanjo za izvolitev na predsedniški položaj vložila približno 11,5 milijona evrov.

Že decembra 2022 pristojna komisija ni sprejela obrazložitve stroškov v višini dobrih 300.000 evrov, ki so jih navedli v povezavi z nameščanjem in odstranjevanjem volilnega gradiva na ducatu avtobusov. Bili naj bi nezakoniti. Marine Le Pen se je sprva na odločitev pritožila, kasneje pa zadevo opustila.

Leta 2022 je sicer tretjič kandidirala na predsedniških volitvah in drugič se je v drugem krogu za predsedniški položaj potegovala z Emmanuelom Macronom ter bila poražena.

Že v kampanji leta 2017 je pristojna komisija zavrnila za več kot 870.000 evrov stroškov, od katerih jih je večino pokrilo posojilo njene stranke, takrat imenovane še Nacionalna fronta, in manjše stranke njenega očeta Jean-Marieja Le Pena.

Poleg tega je vrhovno sodišče minuli mesec potrdilo obsodbo njene stranke Nacionalni zbor zaradi previsokega obračunavanja pomoči za kampanjo, ki so jo njeni kandidati uporabljali pred volitvami leta 2012.

Konec septembra bo sodišče izreklo tudi sodbo v primeru Marine Le Pen, ki je bila  minulo nedeljo znova izvoljena za poslanko, in še 24 ljudi v zvezi z obtožbami o poneverjanju evropskih sredstev, namenjenih za plače asistentov evropskih poslancev, med letoma 2004 in 2016.

V Franciji minulo nedeljo v drugem krogu parlamentarnih volitev nobena stran ni dobila absolutne večine, skrajno desni Nacionalni zbor pa je pristal šele na tretjem mestu. Po mnenju enega političnega pola je minila nevarnost skrajno desne vladavine družine Le Pen, ki se je bližala kot plaz, a nevarnosti in zapleti niso minili. Izidi so pokazali, da v parlamentu nihče nima absolutne, prav tako ne prevladujoče večine.

Namesto Marine Le Pen in njenega  Nacionalnega zbora se je kot največji in najudarnejši na vrhu zmagovite koalicije, Nove ljudske fronte, pojavil Jean-Luc Mélenchon. Njegova levičarska Nepokorna Francija je najmočnejša stranka nove skupščine, Mélenchonu kot morebitnemu premieru pa nasprotujejo tudi socialisti in zeleni v Novi ljudski fronti.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine