Čudež bo dobil novo ledvico

Ime Stevland Hardaway Morris najbrž niti gorečim ljubiteljem soul in rhythm and blues glasbe ne pomeni kaj dosti. A če dodamo, da je na odru znan kot Stevie Wonder, je povsem drugače, saj gre za eno največjih glasbenih legend. Maja je dopolnil 69 let, prejšnji konec tedna pa je na koncertu v londonskem Hyde Parku večtisočglavemu občinstvu povedal, da bo septembra predvidoma začasno nehal nastopati, saj ga čaka presaditev ledvice. Dodal je, da ima darovalca in da se sicer dobro počuti.

Novica je bila presenečenje, a ne popolno. Časopis Detroit Free Press je že poročal, da ima »resne, a obvladljive« zdravstvene težave in da je v tujini z njim medicinska ekipa. Na londonskem koncertu je Wonder – trikrat poročeni in dvakrat ločeni oče (vsaj) devetih otrok, rojenih v letih od 1975 do 2014, s petimi ženskami – poudaril, da je javno pojasnil svoje zdravstveno stanje zato, da se o tem ne bi širile govorice. Kaj je vzrok za odpoved ledvic, pa dolgoletni vegetarijanec in pozneje vegan ni pojasnil.

Njegova glasbena pot je dolga več desetletij. Veljal je za čudežnega otroka (wonder v angleščini pomeni čudež) in je pri 11 letih podpisal prvo pogodbo. Dve leti pozneje je njegov singel Fingertips zasedel vrh ameriške lestvice US Billboard Hot 100; bil je najmlajši glasbenik, ki mu je to uspelo.

Znan je po temnih očalih, saj je oslepel kmalu po rojstvu. Eden od vzrokov je bil, da se je rodil šest tednov prezgodaj, potem pa naj bi mu oči prizadel še s kisikom zelo obogaten zrak v inkubatorju. V skoraj petih desetletjih ustvarjanja je kot pevec in tekstopisec prodal več kot 100 milijonov plošč, dobil je rekordnih 25 najvišjih ameriških glasbenih nagrad grammy. V njegovi vitrini je tudi oskar za najboljšo pesem iz leta 1984, ki ga je dobil za pesem iz filma The Woman in Red. Počastili so ga med drugim s sprejemom v hišo slavnih rock and rolla, zvezdo na hollywoodskem pločniku Walk of Fame ter častnima doktoratoma iz glasbe na univerzah Alabama v Birminghamu in Yale.

Wonder pa se ne ukvarja samo z glasbo. Na začetku 80. let prejšnjega stoletja, na primer, je bil eden najbolj glasnih zagovornikov ideje, da je tretji ponedeljek v januarju v spomin na borca za rasno enakopravnost Martina Luthra Kinga ml. postal ameriški državni praznik (in dela prost dan).