Catrina, ženska lobanja s klobukom in rožami

Catrina, figura ženskega okostnjaka s klobukom in cvetjem, je bila prvič upodobljena kot satirična gravura umetnika Joseja Guadalupeja Posade med leti 1910 in 1913, ko je umrl. Catrino je upodobil da bi se ponorčeval iz žensk, ki so se pretvarjale, da so Evropejke z elegantnimi oblekami in klobuki ter kot kritiko družbene neenakosti.

Prav lobanja oziroma okostnjak ( La Muerte ) je vezni člen med današnjim mehiškim krščanskim praznovanjem praznika ob dnevu mrtvih in predkolumbovskimi običaji. Po azteškem koledarju so Azteki in še nekatera druga ljudstva približno mesec dni praznovala v čast boginje Mictecacihuatl, znane kot dame smrti, ki jo danes predstavlja Catrina. Njenih figur v času dneva mrtvih v Mehiki res ne manjka.



V Mehiki 1. november (dan mrtvih) praznujejo in se veselijo. Praznik je razdeljen na dva dneva, 1. 11. je dan vseh svetih ( Dia de todos los Santos ) in 2. 11. dan mrtvih ( Dia de los Muertos ). Takrat se v Mehiki zbere družina in ponavadi kar na grobovih praznujejo v spomin na svoje pokojne potomce in svetnike, ki jih varujejo. To je največji praznik v Mehiki, saj je mešanica krščanstva in predkolumbovskih običajev (olmeški, azteški, majevski). Na območjih z večjim številom indijancev je prvi znanilec prihajajočega praznika lokalni semenj, kjer se v dneh pred praznikom na veliko kupuje cvetje, predvsem krizanteme. Cvetje na predvečer praznika posujejo po grobu, katerega prej okopljejo. Na tako olepšanem grobu mnogo družin prebije dan in noč, se spominja pokojnih, zabava, je in pije. Na grob vselej prinesejo veliko hrane, seveda da nahranijo tudi duha pokojnega, ki naj bi na ta dan obiskal živeče. Na grob pokojnih otrok prinesejo igrače, na grob pokojnih odraslih pa tekilo ali mezcal. Med bolj pogoste prvonovembrske jedi sodita pan de muerte (kruh mrtvih) in seveda marcipanova lobanja.