Vijuganje med Koroško in Štajersko

Ko se je le nekaj dni po začetku šolskih počitnic na Koroškem pri naših severnih sosedih hudo razbesnela narava, je skupaj z gorskokolesarskimi progami (flow trail in single trail) odnesla tudi naše načrte, da se po družinskem oddihu v kraju Turracher Höhe s kolegi še sami odpravimo po tamkajšnjih gorskih poteh. Po dolgem usklajevanju nam jih je uspelo uresničiti šele ob začetku šolskega leta.

Smučišče Turracher Höhe je mnogim ljubiteljem snežnih strmin znano ter med Slovenkami in Slovenci precej priljubljeno, čeprav se s kakšnimi 40 kilometri prog ne uvršča ravno med velika smučarska središča. Toda odlične proge in pestra dodatna ponudba vendarle naredijo svoje. Zaradi bližine meje s Slovenijo (dobro uro vožnje od karavanškega predora) ga obiščejo predvsem dnevni smučarji. Kot že večina avstrijskih smučišč tudi v Turracher Höhu vse bolj razvijajo poletni turizem. Tja se, preverjeno, splača oditi tako na družinske počitnice kot na adrenalinske.

Gorski zajec Nocky

Ljubitelji gora in pohodništva radi ob prihodu na cilj zasopihani sklenejo: »Zaradi tega se je ves trud izplačal.« Včasih je to povezano z dobrim občutkom, ko se po naporni hoji ustaviš, največkrat pa zaradi čudovitih razgledov. Tudi dobra družba in pivo seveda dodata svoje. Malo drugače je z mlajšimi obiskovalci gora. Navadno potrebujejo kaj bolj razvedrilnega, sploh če je pot navkreber težavna. Če jih na cilju čakajo igrala ali še kaj bolj zanimivega, je motivacija za hojo mnogo večja, občutek na cilju pa nepozaben.

Otroški raj na gori Almzeit FOTO: Mitja Felc

Da vzpon na 2000 metrov nad morjem za mladež ne bi bil pretežak, poskrbi panoramska kabinska žičnica, ki seveda obratuje tudi poleti. Gora Almzeit pa skriva še svojevrsten zaklad, kjer brez težav zabijemo tudi pol dneva. Prostora za igro je več kot dovolj, za kar je poskrbel gorski zajec Nocky. Pravi raj se skriva tam, otroci pa na več postajah preizkušajo različne igre ter svoje znanje oziroma spretnost. To seveda velja tudi za starše.

Z vrha gore so čudoviti razgledi na okoliške vršace in jezero v središču kraja, ki ga poletno sonce dovolj ogreje, da se v njem lahko osvežimo, pozimi pa mraz tako pritisne, da v celoti zamrzne. Jezero je takrat še posebna atrakcija in hkrati povezava med smučiščema na obeh straneh kraja, saj lahko obiskovalce s posebnim traktorjem potegnejo po zaledeneli površini z enega na drugi konec.

Za celo bando

»Kolesarjenje s celo bando,« je moto, ki ga imajo za gorske kolesarje. In prav nič niso zgrešili. Skoraj šestkilometrski flow trail, ki ga na razcepih popestrijo še single trail ali jump track, navduši tako rekoč vse. Brezhibno urejene proge različnih težavnostnih stopenj so kot nalašč za začetnike in tiste že bolj izkušene spustaše. Povsod, kjer so malo večje skakalnice, je zraven obvoz za varen spust. Navkreber pa gre s sedežnico, na katero žičniški delavci namestijo kolo. V dolini pri športni trgovini je tudi pump track za najmlajše.

Kot zanimivost še to: med spustom pravzaprav večji del vijugamo med Koroško in Štajersko, saj meja med regijama poteka ravno tam čez.

Podili smo se tudi z električnimi kolesi. FOTO: Mitja Felc

Čudoviti teren koroškega gorovja Nockberge je odličen tudi za raznolike gorskokolesarske ture v sožitju z naravo: označene kolesarske in tudi tiste za električna kolesa vodijo po impresivnem gorskem svetu. Proge so res dobro označene, le na nekaterih delih je treba upoštevati oznake, če je morda kje vožnja čez zasebna zemljišča prepovedana.

Za konec morda še najpomembnejše za prihodnjo sezono oziroma sezone. Načrtujejo širitev urejenih spustaških prog in drugih gorskokolesarskih poti. Vmes bo pa tako ali tako na polno zaživela smučarija. Počitka torej še ne bo.