Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Potovanja

Snežne skulpture na Koroškem gradijo že trideset let

Zaradi epidemije bo prireditev tudi letos potekala na spletu. Zadnji januarski konec tedna bo nekaj gradov na ogled v središču Črne.
Gradnjo snežnih gradov so začeli leta 1993 na planoti Mitnek ob vznožju Pece. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Gradnjo snežnih gradov so začeli leta 1993 na planoti Mitnek ob vznožju Pece. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
12. 1. 2022 | 06:36
12. 1. 2022 | 08:50
5:49

Kralj Matjaž, ki spi pod najmogočnejšo koroško goro Peco, se je moral že lani sprijazniti, da zaradi epidemije novega koronavirusa v njegovem kraljestvu ne bo tradicionalne gradnje snežnih gradov. Letos ni nič drugače, a kot poročajo naši viri, legendarni vojskovodja ni razočaran: organizatorji jubilejne, tridesete prireditve so pozvali graditelje ne le po vsej Koroški, ampak po vsej Sloveniji in vsem svetu, naj doma ustvarijo zanje kaj res izjemnega, pri čemer ni nujno, da ravno iz snega.

V Turistično-informacijskem centru Črna na Koroškem so prepričani, da bo prireditev, četudi v drugačni obliki, prav tako zanimiva. Pričakujejo, da se bodo vanjo vključili vsi dosedanji zvesti udeleženci prireditve, pa tudi novi. In kakšna je njihova naloga? »Če imate možnost, zgradite snežni ali ledeni grad na svojem dvorišču, najbližjem travniku ali v parku. Če snega nimate na voljo, izdelajte grad iz drugih materialov, na primer kartonskih škatel, embalaže, papirja, plastike, kock ... Grad lahko tudi narišete na papir, platno, karton, steklo, les ali glino,« naštevajo v črnjanskem turistično-informativnem centru. Graditelji lahko izberejo tudi svoj način upodobitve ali izdelave gradu.

Prvo leto je sodelovalo le osem ekip, dobrih deset let pozneje pa že več kot sto. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Prvo leto je sodelovalo le osem ekip, dobrih deset let pozneje pa že več kot sto. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Na elektronskem naslovu črnjanske turistične pisarne pričakujejo po največ tri fotografije izdelka, ki naj bodo opremljene s podatki o starosti ustvarjalcev, formatom risbice, makete in skulpture ter z višino, širino in dolžino. »V naši turistični pisarni bomo fotografije vaših gradov skrbno hranili in jih sproti objavljali na facebook strani Snežni gradovi kralja Matjaža. Ob koncu prireditve pa si bo vse fotografije ogledal tudi kralj Matjaž in med gradovi izbral najlepšega v vsaki kategoriji glede na starost (do 15 let in nad 15 let) in vrsto izvedbe (risbice, makete ali izdelan grad). Prav tako boste imeli obiskovalci facebook strani možnost s svojimi všečki izbrati grad, ki vam bo najbolj všeč,« so sporočili.

Najlepše gradove bodo razglasili 24. februarja, na dan, ko goduje Matija. Nagrajence bodo obdarili. Občina Črna na Koroškem poziva vse udeležence preteklih prireditev, naj v tem mesecu na družbenih omrežjih objavijo kakšno fotografijo s prireditve in tako pomagajo pri ustvarjanju pravljičnega vzdušja v čast kralju Matjažu. »Lani smo bili z odzivom zelo zadovoljni. Na prireditvi je sodelovalo več kot sto graditeljev,« je povedala črnjanska županja Romana Lesjak.

Iz kitajskega Harbina v Črno

A čisto brez druženja tridesetletnica vendarle ne bo minila. Zadnjo januarsko soboto bo na Matevževih travnikih pod stadionom v centru Črne za obiskovalce, ki bodo morali upoštevati zaščitne ukrepe, na ogled kakšnih deset snežnih skulptur. Na povabilo občine Črna na Koroškem jih bodo zgradile najbolj zveste in prizadevne ekipe od blizu in daleč. Prav toliko jih bo iz ledu pridal Miro Rismondo z ekipo, avtor projekta Ledena dežela, ki je, spomnimo, kar dvakrat tekmoval v kitajskem Harbinu in leta 2017 zmagal z idrijsko čipko, izklesano v ledeni blok.

Miro Rismondo bo ob 30. obletnici prireditve v Črni iz ledu ustvaril okoli deset skulptur. Na ogled bodo zadnje januarske dni v centru Črne. FOTO: Uroš Hocevar
Miro Rismondo bo ob 30. obletnici prireditve v Črni iz ledu ustvaril okoli deset skulptur. Na ogled bodo zadnje januarske dni v centru Črne. FOTO: Uroš Hocevar

»Postavili bomo tudi oder, na katerem se bodo predstavili domači kulturni izvajalci,« je napovedala črnjanska županja Romana Lesjak. Občina je ob tridesetletnici prireditve izdala koledar, Pošta Slovenije pa priložnostno znamko.

Prvo prireditev so organizirali leta 1993 na posestvu Matjaža Mrdavščiča na planoti Mitnek ob vznožju Pece. Idejo zanjo je dal Dušan Štrucl - Dixi. Dve leti kasneje sta na njej sodelovali ekipi iz Škotske in Irske, v naslednjih letih pa še iz Hrvaške, Avstrije in Italije. Na prvi prireditvi je sodelovalo le osem ekip, deset let kasneje pa 84. Po podatkih črnjanskega turističnega centra je največ ekip sodelovalo leta 2006, ko se je za naziv najlepšega gradu potegovalo kar 109 ekip. V tridesetih letih so graditelji zgradili že več kot 1570 gradov, prireditev si je ogledalo veliko obiskovalcev, samo v letu 2019 več kot deset tisoč.

Iz Mitneka v dolino

Pravila gradnje se skozi zgodovino niso spreminjala. Ekipa lahko šteje od pet do osem članov. Starostne omejitve ni. Ekipa lahko gradi na prostoru, velikem petkrat pet metrov. V času trajanja prireditve mora na odru na kratko predstaviti svoj snežni grad ali skulpturo. Najbolj izvirne predstavitve so nagrajene. Prav tako pri končnih izdelkih komisija upošteva izvirnost, umetniški vtis, tehnično dovršenost in druge elemente, ki celovito dopolnijo podobo snežnega gradu ali skulpture.

Kitajsko mesto Harbin, ki slovi po festivalu ledenih skulptur, je podpisalo dogovor o sodelovanju na področju turizma, kulture in športa z občino Črna. Za zdaj ga ovira le epidemija. Foto Aly Song/Reuters
Kitajsko mesto Harbin, ki slovi po festivalu ledenih skulptur, je podpisalo dogovor o sodelovanju na področju turizma, kulture in športa z občino Črna. Za zdaj ga ovira le epidemija. Foto Aly Song/Reuters

V Črni na Koroškem upajo, da bodo prihodnje leto epidemiološke razmere v državi spet dopuščale množično zbiranje graditeljev. Zaradi njihovega lažjega dostopa so gradnjo gradov iz Mitneka na nadmorski višini tisoč metrov pred časom prestavili v dolino, v center Črne. Organizatorjem je prireditev uspelo uvrstiti na seznam žive kulturne dediščine. Po podpisu dogovora o sodelovanju med občino Črna in kitajskim mestom Harbin so se kraju odprle neslutene možnost sodelovanja na vseh področjih, ne le turističnem, športnem in kulturnem, kot so se zavezali v dogovoru. Epidemija je preprečila, da bi delegacija iz Harbina vrnila obisk v Črni, o kateri je županja prepričana, da bo goste navdušila, kljub temu da na njihovem snežnem festivalu skulptur ne naštejejo milijon obiskovalcev.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine