Ob dobrih enajst tisoč čebelarjih, kar Slovenijo uvršča med članice EU z največjim številom čebelarjev, lahko domnevamo, da je poznavanje čebelarstva, čebel in njihovih pridelkov pri nas na visoki ravni. Našo državo pa je mogoče spoznati tudi po poti apidoživetij, pomembnem delu razvijajočega se čebelarskega turizma.
Čebelarski turizem postaja vse pomembnejši del panoge, še dodaten pomen pa bi lahko pridobil po koronavirusni krizi, je prepričan predsednik Čebelarske zveze Slovenije
Boštjan Noč. »Čebelarstvo je v Sloveniji način življenja in čebele kot simbol čiste narave imajo pri Slovencih poseben status. Razvoj takšne turistične ponudbe je pomemben ključ za ohranjanje čebelarstva, še zlasti v zadnjih letih, ko je pridelava medu slabša. Z razglasitvijo svetovnega dneva čebel pa je ta panoga postala pomembna tudi z gospodarskega vidika, saj privablja turiste, ljubitelje narave in čebel,« pravi Noč. Čebelarski turizem je tudi pomemben del trajnostnega, zelenega turizma; ta se vse bolj uveljavlja kot alternativa množičnemu, ki okoljsko in družbeno ni vzdržen. Na trajnostnem turizmu svojo prepoznavnost pri domačih in tujih gostih že nekaj časa gradi tudi nacionalna turistična strategija.
Kaj so apidoživetja
Apidoživetja vključujejo obiske čebelarjev ter predstavitve in pokušine izdelkov, kot so medeni likerji in peneča medica. Na apituri lahko občudujemo tipične slovenske čebelnjake, si ogledamo čebelarske muzeje, se udeležimo predstavitev življenja in delovanja čebel, predavanj, kako s čebeljimi pridelki krepiti in ohranjati zdravje, ustvarjanja okrasnih predmetov iz čebeljega voska, poslikav panjskih končnic, izdelave in peke izdelkov iz medenega testa. Vstopimo lahko tudi v čebelnjak, kjer vdihavamo arome čebeljih pridelkov ob poslušanju brenčanja, ali pa se prepustimo masaži in medeni kopeli, kakor čebelarski turizem predstavljajo na spletni strani apiturizem.si.
Vas s hiškami v obliki satovja
Slovenija je kot edina država doslej apiturizem priznala kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Po besedah
Darje Šolar, predsednice sekcije za apiturizem pri Čebelarski zvezi Slovenije, je to lahko dodana vrednost čebelarskih kmetij, samostojna dejavnost pa (še) ne. Na spletni strani
apiturizem.si so navedeni vsi ponudniki po regijah, skupaj jih je 42. Vključeni so tudi v certifikacijsko shemo, edinstveno v svetu.
Medeno razvajanje v Mozirju. FOTO: Jošt Gantar
Certificiranje izvajata in certifikate podeljujeta Čebelarska zveza Slovenije in potovalna agencija Aritours, ki sta partnerja v zasnovi in razvoju apiturizma. Ena, dve ali tri čebelice označujejo izpolnjevanje osnovnih pogojev, urejenost objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti apidoživetje, elemente presenečenja in podobno.
Boštjan Noč, ki prav tako ustvarja apidoživetja v Čebeljem raju Noč v Žirovnici, je naredil izbor nekaterih izstopajočih ponudnikov. Čebelarstvo Vogrinčič iz Pernice, denimo, je eno redkih, kjer čebelarijo po načelu biodinamike. V sodobnem čebelnjaku izvajajo masažo z medom in terapijo z voščenimi oblogami, v protistresni komori vdihavanje aerosolov iz panja, njihova posebnost pa je informacijska terapija s pomočjo informacij, ki jih nosi čebela. Prirejajo tudi naravoslovne dneve za šolarje, na katerih predstavljajo delo čebel in njihov pomen. Poleg čebelarstva v AŽ-panjih prikazujejo čebelarjenje v koših, ki so ga poznali naši predniki.
Slovenija je kot edina država doslej apiturizem priznala kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Na drugem koncu Slovenije, v Selu pri Bledu, Blaž in Danijela Ambrožič obiskovalcem poleg sprostitve v čebelnjaku, degustacije in nakupa čebeljih izdelkov (medu, medenega likerja, domačih medenjakov in cvetnega prahu) ponujata varen ogled dela s čebelami in življenja čebelje družine, delavnice poslikave panjskih končnic in izdelave sveč. V bližini čebelnjaka imata tudi medoviti vrt, v katerem uspeva 65 sort trajnic, ki privabljajo opraševalce.
Ambiciozno apituristično zgodbo pišejo v Medeni vasi Skok v Mozirju. Tam je mogoče prespati v hiškah, zgrajenih v obliki satovja in poimenovanih po junakih iz risanke Čebelica Maja. Nekatere imajo lastno zunanjo savno in masažno kad, v velnes centru pa sta na voljo tudi medena masaža in nega telesa. Od vsega razvajanja si je mogoče odpočiti v čebelnjaku, ko zakruli v želodcu, pa pokušati domače izdelke.
Čebelnjak, v katerem Šolarjevi izvajajo apiterapijo. FOTO: Arhiv družine Šolar
Kmalu poklic apiterapevta
Na sončni strani Laškega deluje čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar, kjer so prav tako oblikovali več doživetij: ogled čebelarstva in čebelnjaka na domačem dvorišču, predavanje o čebelarstvu, čebelah in čebeljih pridelkih, njihovi uporabi in shranjevanju, degustacijo različnih vrst medu in drugih čebeljih pridelkov in izdelkov (cvetnega prahu, kremnega medu različnih okusov, medenega likerja, medenjakov). Obiskovalci si lahko privoščijo medeno masažo v čebelnjaku, ki po besedah Darje Šolar razstruplja organizem, in vdihavanje aerosolov iz panja, ki krepi imunski sistem ter odpravlja alergije na cvetni prah in seneni nahod. Na kmetiji se obiskovalci lahko sprehodijo po vrtu medovitih rastlin, v pekarni spremljajo, kako nastajajo lectovi srčki in medenjaki, si ogledajo izdelavo sveč iz čebeljega voska in poslikavo panjskih končnic, lahko pa se tudi sami preskusijo v teh obrteh.
Predvidoma sredi letošnjega leta bo Višnja Gora bogatejša za Hišo kranjske čebele, v kateri bosta sodoben muzej kranjske čebele in hostel.
Medena masaža, ki po besedah apiterapevtke Darje Šolar razstruplja organizem. FOTO: Arhiv družine Šolar
V njihovi družini igrajo čebele že skoraj 40 let osrednjo vlogo. S čebelarstvom se je, kot pove Darja Šolar, prvi začel ukvarjati tast, ki je imel čebele za hobi in sprostitev. Leta 2016, ko sta kmetijo prevzela z možem, sta dejavnost profesionalizirala. Število panjev sta povečala na 200 in čebelarstvo dopolnila s predelavo čebeljih pridelkov ter apiturizmom. Pred epidemijo koronavirusa je k njim v goste prihajalo veliko tujih obiskovalcev, ki so zanje izvedeli iz letakov v bližnjih Rimskih termah in Thermani Laško. Med prvim in drugim valom epidemije so velike skupine zamenjale manjše in individualni obiskovalci, kar je z vidika butične obravnave prav tako zaželeno, pravi Šolarjeva.
Sogovornica je aktivna apiterapevtka. Za to dejavnost se pripravlja nacionalna poklicna kvalifikacija, ki jo bodo po besedah Boštjana Noča potrdili še ta mesec. Slovenija bo prva v svetu, ki bo apiterapijo priznala kot poklic. Za razvoj čebelarskega turizma bo zelo pomemben tudi apiterapevtski center, ki ga načrtujejo pri čebelarski zvezi. »Želimo postaviti najsodobnejši center, ki bo posvečen dr.
Filipu Terču, začetniku moderne apiterapije. Bo večnamenski, ponujal bo storitve velnesa (masaže z medom, savne s propolisom), kopeli v medeni vodi, vdihavanje zraka čebel …« našteva Noč. »Za zdaj še iščemo primerno lokacijo, želimo, da bi bila v okolici Maribora, potem bomo iskali partnerje oziroma investitorje. Cilj je leta 2021 dobiti projekt, lokacijo in partnerje, ki bi aktivno pristopili k izvedbi projekta v letu 2022. Gre za največji projekt v zgodovini slovenskega čebelarstva in verjamem, da nam bo uspelo,« je optimističen Noč.
Apiturizem je lahko dodana vrednost čebelarskih kmetij, samostojna dejavnost pa (še) ne. FOTO: Uroš Hočevar
Muzej kranjske čebele v Višnji Gori
Medena pot po Sloveniji vodi tudi v Višnjo Goro, kjer so ob prvem svetovnem dnevu čebel maja 2018 odkrili interaktivno skulpturo kranjske čebele. Višnja Gora namreč velja za rojstni kraj kranjske čebele, saj je v bližnjem gradu Podsmreka živel in deloval baron
Emil Rotschütz, ki je zaslužen, da je dobila rodovno ime. Bil je tudi pobudnik in začetnik organiziranega čebelarstva v Sloveniji, prvi trgovec s čebelami in čebelarskimi potrebščinami, ki je uvedel kataloško prodajo že konec 18. stoletja. Na grajskem posestvu je imel obrat za izdelavo panjev in čebelarskega orodja ter tri velike čebelnjake. Nadaljeval je delo svojega očeta, Philipa Rothschütza, ki je leta 1857 v članku z naslovom
Aus Unterkrain zapisal znameniti stavek, ki zaobjema glavne odlike kranjske sivke, kranjice ali le sivke, zaradi katerih je priljubljena po vsem svetu: »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska.«
Skulpturo kranjske sivke so v Višnji Gori postavili pred dobrima dvema letoma, letos bodo uredili še Hišo kranjske čebele. FOTO: Bojan Rajšek
Predvidoma sredi letošnjega leta bo Višnja Gora bogatejša še za Hišo kranjske čebele, kjer bosta sodoben muzej kranjske čebele in hostel, v katerem se bo spalo v sobah, oblikovanih po vzoru čebeljih celic.
Komentarji