Na nekoč eni glavnih povezav med Dunajem in Trstom so se furmani pogosto ustavljali v bližini naselja Brezovica, ki se na zahodu naslanja na Ljubljano. Zanje je bil to pomemben počitek. Danes je na isti lokaciji podobno, a hkrati povsem drugače.
Začetek posesti Pri Poku sega v 17. stoletje, ko sta ob glavni prometnici stali veletrgovina z vinom in gostilna s prenočišči. Nekoč so na skupnih ležiščih počivali predvsem furmani, zdaj pa je tam butični družinski hotel s sodobnimi sobami, a po večini s pridihom preteklosti.
Od biča do Napoleona
Skozi zgodovino so se predvsem zaradi železniške proge 1848. leta spremenile potovalne navade. Furmanski naval se je začel umirjati, s tem pa je omenjena hiša v Brezovici dobivala različne pomene in lastnike. Vmes je tudi samevala, zato jo je že začel najedati zob časa.
Hotel in restavracijo so med epidemijo temeljito obnovili. FOTO: Vid Rotar
Leta 1990 sta
Robert in
Mateja Trobec izplačala solastnike in prevzela posest s pripadajočimi objekti. Po svojih zmožnostih in znanjih sta jo takrat obnovila ter ji sklenila povrniti prvotni namen.
Od kod izvira ime Pok, ni jasnega odgovora, le ustno izročilo. Ena razlaga pravi, da se to nanaša na pok bičev, ko so gnali konje, druga različica, ki je zdajšnjim lastnikom bližnja, pa pripoveduje, da so ob prihodu velikega osvajalca Napoleona z maršalom Marmontom, ko sta se 1797. po podpisu mirovne pogodbe na Dunaju vračala tod mimo, odpirali šampanjce. In pok ob tem dejanju ni prinesel le začudenja med domačini, ampak tudi ime. »Tujcem najraje povem to zgodbo,« ne skriva Robert Trobec. »Še zlasti če so Francozi. Ti so čisto 'paf', ko to slišijo.«
Robert in Mateja v akciji. FOTO: Mitja Felc/Delo
V 30. letih vodenja so bili tako vzponi kot padci, seveda pa jih je zdaj, kot druge v tej panogi, močno zaznamovala epidemija. Ampak so tudi v tem našli prednost in obnovili hotel. Ker je vsa družina, poleg Roberta in Mateje sta »stalna« člana ekipe še sin
Maks in hči
Manja, vpeta v gostinsko-turistični posel, ni bilo nič drugače pri opravilih med obnovo. Vsak je doprinesel po svojih zmožnostih in znanjih.
Lokalno in trajnostno
»Tako hotelski kot gostinski del je moral biti iz znanih razlogov zaprt, zato smo prav vsi družinski člani lahko sodelovali pri obnovi in drugih delih. Od vseh mogočih fizičnih del do aranžiranja,« pove sogovornik.
Pri izbiri sestavin večinoma sodelujejo izključno z lokalnimi dobavitelji. FOTO: Mitja Felc/Delo
Poleg že obstoječih nastanitev je v delu glavne stavbe nad restavracijo še šest novih sob, kjer so bile nekoč večje dvorane za razne dogodke ali razstave. Ker je bil objekt zgrajen pred stoletji, ima seveda svoje specifike glede statike, gradnje in nosilnih sten. Projekt prenove ni bil enostaven. Tudi zato, ker so vse ključne elemente ohranili v originalu, še fasada hiše je enaka zadnjemu znanemu zapisu. Stare freske v sobah so, kjer je bilo le mogoče, spretno vpeli v sodobnejšo zasnovo.
Med epidemijo jim je šlo na roko, da so družinsko podjetje; imeli so le dve stalni sodelavki, ki so ju obdržali. Se pa zdaj, ko se tako nastanitveni kot gostinski del odpira, tudi oni spoprijemajo s pomanjkanjem delovne sile. V gostinstvu in turizmu naj bi po ocenah to poletje primanjkovalo več tisoč usposobljenih delavcev.
Svežih idej in energije mlajših kuharjev si želijo predvsem v kuhinji, kjer ima glavno besedo Mateja Trobec. Vse bolj se povezujejo z okoliškimi kmetijami in lokalnimi dobavitelji, kar je, kot priznavata lastnika, še ena svetla točka epidemije, saj so v tem času z njimi vzpostavili še tesnejši stik. Izbirajo dobavitelje surovin in živil, ki so usmerjeni v zeleno in ekološko pridelavo. Poskušajo se držati načela z vrta in njive prek kuhinje na mizo. Zelenjavo in zelišča, kolikor se le da, pridelajo na lastnem vrtu, preostalo prihaja iz najbližjih okoliških vrtov.
Ko je zavedanje pravo, ni težav
Uspešno so se spopadli tudi z birokratskimi mlini za pridobitev znaka
Slovenia Green Accommodation za hotel in
Slovenia Green Cuisine za njihovo restavracijo Kevder. Ta prestižni okoljski znak pomeni zavezanost podjetij, da v certificiranih obratih spoštujejo stroge kriterije, ki jih je določila Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo. Ker so že pred leti uporabljali izključno recikliran papir pa tudi na splošno ravnali trajnostno in odgovorno do narave, težav pri pridobivanju certifikata ni bilo.
Zgodovinski del sob se uspešno preliva z modernim dizajnom. FOTO: Mitja Felc/Delo
»Usmerjenost v trajnost mnogim, razumljivo, predstavlja težavo, saj prehod na to seveda nekaj tudi stane, a če tako živiš, potem je to lahko samo ena velika prednost za vse. Prav zato mi v tehničnem smislu velikih prilagoditev nismo potrebovali, le papirologiji smo morali še zadostiti,« pojasni Robert Trobec.
Robert Trobec razmišlja o uvedbi vintage kolesarstva. Ima namreč nekaj Puchovih in Rogovih starejših koles, ki so primerna predvsem za ravnino. Ravno prav za Ljubljansko barje.
Več kot polovica gostov se v butični hotel Pok vrača, večinoma so tujci. »Všeč jim je, da so na podeželju in tako blizu glavnega mesta, kamor vodijo glavne prometne poti, vključno z avtocesto,« pravi sogovornik in doda, da ima tudi Brezovica, čeprav sama po sebi ni turistična destinacija, potencial, predvsem v pohodništvu, teku in kolesarstvu.
Ljubljansko barje je pravi zaklad zelene narave. Ker je ravnina, tudi vrtenje pedalov ne predstavlja velikih težav. Robert Trobec zato razmišlja, da bi vzpostavil tako imenovano
vintage kolesarstvo. Ima namreč nekaj Puchovih in Rogovih starejših koles, ki so primerna predvsem za ravnino. Hkrati je bližnji hrib lahko pravi adrenalinski kolesarski park, saj je prepreden s čudovitimi potmi.
Reciklirana oprema
Pri prenovi in opremi hotela so poskušali čim več opreme reciklirati. Za oblogo marsikatere stene so uporabili 250 let stare deske, stara masivna vrata so predelali v hrbtišče postelje, leseni stoli so prebrušeni, tonirani z naravnimi olji in tapecirani z novim dekorativnim blagom. Pri talnih oblogah so upoštevali načelo naravnih oziroma do okolja prijaznih materialov. Vhodne portale v spomeniško zaščitene objekte posesti pa krasi podpeški kamen, ki je prava redkost na lokalnem območju.
Komentarji