Kraji, ki so poklicali filmske ustvarjalce

V osrčju Padske nižine leži mesto Crema. Zaradi močnega vpliva bližnjega Milana, arhitekturno privlačnih Parme in Mantove ter jezerskih letovišč par excellence, se je še do pred kratkim sramežljivo skrivala pred turisti. Prebivalce, ki so se predajali tipično umirjenemu in razkošnemu severnoitalijanskemu življenjskemu slogu, so vznemirili obiskovalci, ki jih je v mesto privabila filmska mojstrovina Luca Guadagnina z naslovom Pokliči me po svojem imenu (2017).

Filmska interpretacija istoimenske knjižne uspešnice je pred tremi leti navdušila občinstvo ter prejela številne mednarodne nagrade, tudi oskarja za najboljši prirejeni scenarij. Guadagnino je v preteklosti že dokazal, da zna na filmskem platnu odlično poustvariti edinstven utrip z ulic in podeželja, kakršnega ni mogoče najti nikjer drugje kot pri naših zahodnih sosedih.

Mehke pastelne barve, dolgi kadri, poletno sredozemsko razpoloženje in dodelana igralska zasedba so bili v središču že pri vsaj dveh njegovih prvencih. Filma Jaz sem ljubezen (2009) in Nemirna obala (2015), prvi posnet v okolici Milana, drugi pa na razvpitem otoku Lampedusa, sta nakazovala avtorjev posebni opus posvečen dekadentni Italiji. Prefinjeno ga je kronal s Pokliči me po svojem imenu, s katerim je nameraval skleniti trilogijo. Zaradi zelo velikega uspeha pa je napovedal nadaljevanje, čeprav je za zdaj le stvar ugibanja, kdaj bo ugledalo luč sveta.


 

Kolesa tudi onkraj filmskega platna

Zgodba je umeščena v izmišljen kraj v severni Italiji, zato je za svojo vizualno umetnino moral najti konkretne lokacije. To je za njegovo ekipo pomenilo velik izziv, saj se niso želeli izneveriti Guadagninovim prvinam, hkrati pa se ne preveč oddaljiti knjižnim opisom. Kje v tem delu Italije najti kraj s samotno vilo tik ob morski obali, kjer bi bilo mogoče posneti prizore s kolesi? Naravnost presunljivo je, da je režiser v širši javnosti nepoznani Cremi našel verjetno najboljši približek kraju, ki si ga je zamislil ameriški pisatelj André Aciman, čeprav je precej oddaljena od morja. V njegovem romanu protagonista potujeta s kolesom, zato je tudi v filmski različici gledalce skozi barvito pokrajino vodil kar na kolesih.

V Italiji, kjer fiatovi »fiči« in vespe prevladujejo med prevoznimi sredstvi, gotovo ni imel veliko izbire pri iskanju do koles prijaznih krajev. Morda je eden od glavnih vzrokov, zakaj mesto oboževalca filma ne bo pustilo ravnodušnega, prav kolesarska kultura. V Cremi se s kolesi ne vozijo le Elio, njegovi vrstniki in Oliver, pač pa bianchi kolesa tudi onkraj filmskih platen kraljujejo temu ravninskemu mestu.
 

Razkošna vila za visokim zidom

Oboževalcem filma in drugim radovednežem ne bo žal, če v mestu prenočijo vsaj enkrat. V okolici je na voljo kar nekaj cenovno dostopnih namestitvenih zmogljivosti, ki večinoma izposojajo tudi kolesa. Več jih je, denimo, na voljo v gostilnici s prijetnim letnim vrtom v parku ob robu strnjenega mestnega jedra. Večina filmskih lokacij je znotraj nekdanjega mestnega obzidja. Tam so posneli ljubezenske prizore na kamniti renesančni klopi na Piazzi Premoli ter prvi pomembnejši dialog med Eliom in Oliverjem na Piazzi Duomo. Prav na tem trgu je Elio na vprašanje, kaj počne vse dneve, dejal, da transkribira glasbo, bere knjige, se kopa v reki, zvečer pa se zabava s prijatelji.

Veliko prizorov je posnetih v okolici Creme, nekatere lokacije pa so tudi dlje, kot bi jih Elio in Oliver lahko dosegla v nekaj minutah. Vila z vrtom in sadovnjakom, ki je v filmu prikazana kot razkošen dom Eliove družine, je v kraju Moscazzano, okoli devet kilometrov južno od Creme. Do tja vodi urejena kolesarska pot skozi njivske nasade Padske nižine. To je vila Albergoni, ki je bila zgrajena v 16. stoletju na mestu razvalin nekdanjega gradu.

Za obiskovalce je zaprta, prav tako ni mogoče v fotografski okvir ujeti njenega prikupnega pročelja. Obkrožena je namreč z več metrov visokim zidom, ki se sicer tudi pojavi v filmu. Vilo naj bi pred kratkim prodali zasebnemu kupcu za kar 1,6 milijona evrov. V kraju je tudi bar, ki ga Elio in Oliver obiščeta v enem od začetnih prizorov.


 

Le nekaj ur vožnje stran

Prizor, v katerem Elio izpove svojo ljubezen Oliverju, traja dobro minuto brez ene same prekinitve. Nastal je v sicer nekoliko zanemarjenem trgu v kraju Pandino. Kraj odlikuje grad Viscontijev iz 14. stoletja, in če ga boste obiskali konec junija, boste lahko obiskali festival fiatovih pand. Ljubitelje tega modela avtomobila v kraj vsako leto pritegne zgolj podobnost z njegovim imenom.

Prizori ob vodi in kopanje so bili posneti ob Laghetto dei Riflessi (»jezerce odsevov«), verjetno eni od mrtvic reke Serio. Drugi prizor ob vodi pa je bil posnet več kilometrov stran. Googlov zemljevid ga bo našel pod imenom Fontanile Quarantina. Gre za zasebno črpališče pitne vode.



V krajih še dlje od Creme so bili posneti nekateri drugi ključni filmski prizori. Odkritje potopljenega antičnega kipa se odvija v Grotte di Catulo, priljubljenem turističnem kraju ob Gardskem jezeru. Prva ljubezen se razplamti ob glasbi Sufjana Stevensa ter čudovitih prizorih pri antičnih ostalinah in na obali Gardskega jezera (natančneje na plaži z imenom Jamaica Beach) ob koncu poletnega dne.

Enega zadnjih trenutkov, ki jih skupaj preživita Elio in Oliver, so posneli pod slapom reke Serio, Gaudagninovi erotični metafori. Nastanjena sta bila v bližnjem Bergamu, Slovencem znanim predvsem po letališču Orio al Serio. Nočno veseljačenje je bilo posneto na Piazza Padre Reginaldo Giuliani, tik ob baziliki svete Marije Snežne.

Opisani kraji so le nekaj ur vožnje od naše meje z Italijo. Zadnji topli jesenski vikendi so kot nalašč za njihov obisk.