Kjer se spojita srednji vek in 21. stoletje

Sprehod skozi lepo okrašen stari del mesta in obisk 14 različnih adventnih ter božičnih tržnic je nekaj, kar Gradec od minulega konca tedna dela še posebno čarobnega. Mesto že dolgo ni več le nakupovalno središče, kamor Slovenci zaradi pestre izbire radi zaidejo, ampak se zadnja leta vse bolj uveljavlja na turističnem zemljevidu.

Predbožičnega časa ni brez sprehoda mimo adventnih stojnic in sproščenega kramljanja ob okusni hrani in topli pijači na prostem. Letos so v Gradcu postavili 14 adventnih tržnic z raznovrstno ponudbo, od lokalnih izdelkov do umetniških, stojnic s hrano in pijačo, kjer gre dobiček v humanitarne namene. Prekletstvo mnogih adventnih sejmov je, da je tradicionalne in lične izdelke zamenjala cenena plastika z vzhoda, a tega v Gradcu ni.


 

Zaplet z urnima kazalcema

Trinajst tržnic je postavljenih v starem mestnem jedru in njegovi okolici, zato jih je brez težav mogoče zelo hitro obresti. Najbolj oddaljena je tista na grajskem hribu, kamor se vsekakor splača povzpeti. Do majhnega gradu je mogoče priti po cesti (a bo treba peš, saj je vožnja z avtom prepovedana), po precej strmih 260 stopnicah s Schlossbergplatza (po katerih prihodnje leto načrtujejo ledni tobogan), najlažje pa gre z vzpenjačo ali dvigalom. Ob večjem navalu turistov se zgodi, da se pred vzpenjačo ali dvigalom vije dolga kolona ljudi, zato je sprehod na grajski grič pravšnja izbira. Ne bo vzelo veliko časa, manj kot deset minut zmerne hoje.

Mali grad, ki je že pred tisočletjem stal na skalni polici, je zaslužen tudi za današnje ime mesta. Iz samostalnika gradec oziroma mali grad je pozneje nastalo nemško poimenovanje Graz. Toda čeprav je grad res majhen, si je zaradi uspešne obrambe pred raznimi napadi priboril mesto v Guinnessovi knjigi rekordov kot najmočnejša utrdba vseh časov. Hud udarec mu je zadal šele Napoleon v začetku 19. stoletja. Ko je karizmatični vodja s svojo veliko vojsko zavzel Dunaj in grozil še z uničenjem Gradca, je domačinom uspelo ubraniti le zvonik in stolp z uro, ki je danes ena najprepoznavnejših znamenitosti mesta. A še ta objekta so meščani pred uničenjem obvarovali tako, da so ju odkupili od agresorja.

Pogled na stolp z velikima urnima kazalcema da kaj hitro vedeti, da se nekaj ne ujema z običajno uro. Veliki in mali kazalec sta namreč postavljena ravno obratno, kot je običajno. Tudi za to nenavadnost imajo zgodovinarji odgovor. Nekoč, ko čas v življenju posameznika še ni igral tako pomembne vloge, je imela ura le en veliki kazalec. Ko pa so spoznali, da to ne bo dovolj za natančnejšo časovno orientacijo, so sklenili, da mora ura prikazovati tudi minute. A ker je bil veliki kazalec že »zaseden«, so enostavno dodali le malega. Veliki in mali urni kazalec sta še danes zamenjana, zato imamo občutek, da ura kaže napačen čas. Vendar ga ne, le prebrati ga je treba pravilno.


 

Namesto ognjemeta vodno-laserski šov

Skozi ves adventni čas v Gradcu pripravljajo pester program, razumljivo pa bo najbolj noro na prehodu iz starega leta v novo. V nasprotju s številnimi mesti za silvestrovo ne bodo uprizorili veličastnega ognjemeta, saj ima ta negativne posledice za okolje. Bo pa zato pred mestno palačo vodno-laserski šov, ki je, tako obljubljajo, vreden ogleda že sam po sebi, brez drugih mestnih znamenitosti in stvaritev, ki jih postavijo v adventno-božičnem času. Prva epizoda bo na zadnji dan starega leta ob 19. uri, ta bo namenjena najmlajšim, ki bodo novo leto pričakali miže, potem sledi še en šov, vrhunec pa bo opolnoči.

Drugo največje avstrijsko mesto, ki ima več kot 900 let živahne zgodovine, ima temu primerno tudi arhitekturo, ki so jo z nekaterimi »vložki« poživili ob evropski prestolnici kulture leta 2003. Med njimi izstopata plavajoči otok na reki Muri in Kunsthaus oziroma hiša umetnosti. Nikjer na svetu danes ni tako izredne arhitekture vseh umetnostnih slogov tako tesno skupaj; srednjeveške stavbe in novodobna umetnost so v Gradcu namreč našle popolno simbiozo.

Lepote in kulturnozgodovinsko pomembnost mesta so opazili pri Unescu, zato so ga leta 1999 uvrstili na seznam svetovne kulturne dediščine.