Pokljuka je dovolj velika za vse, obiskovalce in živali, je javni zavod Triglavski narodni park pojasnil nekaj novih omejitev na območju te visoke kraške planote. Pred nedavnim so na tamkajšnje gozdne ceste v okviru projekta za izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov postavili enajst zapornic, s katerimi želijo zagotoviti mir divjemu petelinu, so pa s tem vznemirili nekaj obiskovalcev.

Tekači na smučeh za začetek na lanskem snegu

S prostranimi smrekovimi gozdovi pokrita Pokljuka je vse bolj priljubljena pri rekreativcih tako poleti, ko ponuja prijetno zatočišče pred vročino ter številne možnosti za različno zahtevne planinske vzpone in kolesarjenje, kot pozimi zaradi teka na smučeh, sankanja, smučanja in kajpak pohodništva. Število obiskovalcev tako narašča, s čimer pa se povečuje pritisk na naravno okolje. Eden od načinov za omilitev posledic je uveljavitev mirnih območij v okviru projekta Vrh Julijcev.

Na območju barij popolna omejitev

Na Pokljuki so določili devet mirnih območij za divjega petelina in tri za aktivna visoka barja. Na sled­njih bo veljal režim popolne omejitve dostopa (barja na Pokljuki so namreč najbolj južno ležeča barja v Evropi, ki so še ohranjena), na mirnih območjih za divjega petelina pa je predvidena časovna omejitev obiska oziroma uporaba le označenih poti. Obiskovalci tako na Pokljuki ne bodo mogli več prosto dostopati do približno 800 hektarov zemljišč.

Zlasti poleti je na pokljuški planoti vse polno kolesarjev. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Na vstopne poti bodo postavili opozorilne table, že septembra pa so dodali enajst zapornic (17 jih je bilo že prej), in sicer na gozdne ceste, kjer bi motorni promet negativno vplival na življenjski prostor divjega petelina. Namestili so jih predvsem na krožno cesto od Kranjske planine do planine Zajavornik in nazaj proti Viševniku. Režimi so sicer različni in lahko vključujejo omejitev uporabe vse leto ali pa ta velja le v času največje občutljivosti divjega petelina. Kjer je tako, bodo zapornice v delu leta, ko omejitev ne bo veljala, dvignjene.

Divji petelin potrebuje svoj mir

Na planinski zvezi so ob tem opozorili, da so gozdne ceste primarno namenjene gospodarjenju z gozdovi, in ne vsesplošni rabi. Vodja informacijsko-izobraževalne službe TNP Majda Odar pa je poudarila, da so v parku urejene pohodne in turnosmučarske trase, kjer so obiskovalci zaželeni. »So pa tudi območja, ki jih živalski svet potrebuje za osnovne funkcije za preživetje zime in reprodukcijo v spomladanskem času. Na mirnih območjih je zato v določenem obdobju gibanje dovoljeno samo na označenih poteh ali pa so prehodi povsem prepovedani.« Kot je dodala, so ta območja relativno majhna. Znotraj celotnega parka je sicer določenih 120 mirnih območij, ki zavzemajo približno 10.000 hektarov površin.

Predvidene tudi kazni

Nove zapornice so povzročile nekaj slabe volje, saj javnost o njih ni bila ustrezno obveščena. Zato bodo zdaj tudi v naravovarstveni nadzorni službi TNP, ki bo bedela nad upoštevanjem omejitev, ljudi o tem sprva obveščali in informirali, v prihodnosti pa je po besedah vodje omenjene službe Saša Hrovata predvidena strožja kaznovalna politika, in sicer globe v višini 500 evrov.

Pokljuka med strnjenimi gozdovi skriva posebne ekosisteme, ki so ostanek delovanja ledenika – šotna barja. FOTO: Wikipedija

Od tega, kako se bo režim obnesel na Pokljuki, bo odvisno, ali bodo podobne ukrepe uveljavili tudi v nekaterih drugih delih parka, kjer je pritisk obiskovalcev prav tako velik in lahko negativno vpliva na preživetje divjega petelina, belke in ruševca. Gre predvsem za nekatera gozdna območja južnih bohinjskih planin. »Obisk se v zad­njih letih zelo povečuje in zaradi tega so prizadete tudi nekatere živalske in rastlinske vrste. Videli bomo, ali je to pravi pristop do ures­ničitve ciljev parka, da živalim in rastlinam omogočimo življenjske razmere, ustrezne za ohranjanje vrst,« je povedal Hrovat.