Evropska kulturna pot Sv. Martina ima tudi slovenski krak

Približno 2500 kilometrov je dolga evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega (Via Sancti Martini), ki se vije od Madžarske do Francije. Konec minulega tedna so v Opatjem selu odprli tretjo etapo slovenskega dela poti, označene z belo-rumenimi markacijami in rumenimi tablicami s stopinjo sv. Martina. Dolga je 550 kilometrov, poteka pa od slovensko-madžarske meje v kraju Hodoš do mejnega prehoda z Italijo v Opatjem selu. S kar nekaj obvodi in pohodi čez hribčke in doline.

Pot sv. Martina je v Sloveniji poleg Jakobove ena od le dveh velikih evropskih kulturnih poti, kar je naziv, ki ga podeljuje Svet Evrope. »Ne gre torej za navadne kulturne poti, ampak poti, ki povezujejo različne države Evrope z izstopajočo kulturno in naravno dediščino,« je za STA poudarila Polona Abram, medobčinska koordinatorka pri urejanju tretje etape.

Tretji odsek od Logatca do Opatjega sela Zemljevid Evropski kulturni center sv. Martin Tourski

Prizadevanja za to pot trajajo, kot je pojasnila, že kakih dvajset let; prva dva dela so odprli s pomočjo evropskih sredstev, in sicer v okviru čezmejnih projektov Interreg Slovenija-Madžarska in Slovenija-Avstrija, za tretjega od Logatca do Opatjega sela pa niso našli primernega projekta, zato se je Evropski kulturni center sv. Martin Tourski, ki je upravitelj poti za Slovenijo (v mreži sicer sodeluje trinajst držav, središče je v Franciji), povezal z občinami. Tudi zaradi tega je bilo v zadnjo etapo vključenih več deležnikov, poleg občin še zavodi za turizem s tega območja, planinska društva, ki so poskrbela za markiranje, in župnije.

Po Sloveniji pot v skladu z zgodovinskimi dejstvi sledi stari rimski cesti, ki je povezovala mesto Savaria (Madžarska), kjer se je sv. Martin rodil, z mestom Pavia (Italija), kjer je odraščal pred skoraj 1700 leti in kjer je tudi začel kariero rimskega vojaka. Celotna trasa, dolga omenjenih 2500 kilometrov, povezuje Madžarsko, Slovenijo, Italijo in Francijo. Vsi kraki vodijo v mesto Tours, kjer je svetnik pokopan.

Kako je označena

Pri označevanju so, kot so poudarili snovalci, upoštevali zakon o planinskih poteh in navodila za označevanje tematskih pohodnih poti. Kjer poteka po trasi planinske poti, je označena z belo-rdečo Knafelčevo markacijo, smerno puščico in rdečo smerno tablo z belim napisom. Med prelazom Lipa in Katarijo (cerkev sv. Miklavža) poteka po delu evropske pešpoti E6, med Smrečjem in Zaplano pa po delu E7. Obe poti sta označeni z rumeno-rdečimi markacijami.

Smerokazi, po katerih je mogoče prepoznati pot sv. Martina. FOTO: P. A.

Na preostalem delu je pot sv. Martina mogoče prepoznati po belo-rumeni okrogli markaciji, rumeni smerni puščici in rumeni smerni tabli s črnim napisom za tematske pohodne poti. Na glavnih križiščih poti so tablam dodali nalepke z logotipom poti. Na pomembnejših točkah stoji šest informacijskih tabel.

Na evropskem turističnem zemljevidu

Pot je zdaj v Sloveniji, kot je dejala Polona Abram, v celoti markirana, kar pa še ne pomeni, da je že popolnoma oživela. Sledi informiranje javnosti v različnih oblikah, predvsem pa povezovanje z lokalnimi ponudniki, kajti Martinova pot je lahko tako kot Jakobova gonilo gospodarskega razvoja v okolju, zlasti na podeželju, kjer si želijo več prepoznavnosti na evropskem turističnem zemljevidu. Pomembne pohodne poti, kot pravi, zagotav­ljajo stalen pritok obiskovalcev, ta pa lahko spodbudi lokalni razvoj, od prenočišč in prehrane do ponujanja lokalnih pridelkov in izdelkov, pa tudi izmenjavo informacij in znanja. Pot, čeprav je v svojem bistvu sakralna, ni namenjena samo romarjem, ampak pohodnikom, kolesarjem in vsem drugim rekreativcem.

Pot je opremljena s šestimi informacijskimi tablami. FOTO: Jure Batagelj

Martinova pot morda nima take karizme, ki se je oprijela Jakobove poti in romanja v Compostelo, nosi pa močne vrednote, je pojas­nila sogovornica. To so vrednota delitve, ki izhaja iz podobe sv. Martina, kako prereže rimski plašč in ga da revežu, vrednota miru, saj je kot vojak odložil orožje in velikokrat posredoval kot mirovnik, in navsezadnje povezanost z naravo, zaradi česar ima pot pomembno vlogo pri opozarjanju na podnebne spremembe. »Navsezadnje poteka skozi pet občin, ki imajo certifikate zelenih destinacij slovenskega turizma,« je dodala Polona Abram.