Dunaj v barvi oranžnega vina

»Popoln uspeh je bil. Prišli so celo kupci iz Švice in Irske,« je izjavil novinarski kolega Sašo Dravinec, ki je v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in s podporo slovenskega veleposlaništva na Dunaju osmo leto zapovrstjo v avstrijski prestolnici pripravil pravi gurmanski festival, na katerem so prevladovali slovenski proizvajalci vina in drugih kulinaričnih dobrot.

Po Dravinčevih besedah je festival oranžnih vin (Orange Wine Festival) največja tradicionalna gastronomska prireditev, na kateri tujce seznanjajo tako s posebnimi oranžnimi vini, med katerimi jih je največ z vseh slovenskih vinorodnih območij, kot tudi s kulinaričnimi specialitetami iz vse Slovenije, od Istre do Prekmurja. Prvič so ta vina predstavili v enem od dunajskih hotelov, zdaj pa dogodek že nekaj let napolni posebno dvorano za prireditve v muzejski četrti. »Rdeča nit« prireditve so bela vina, ki jih proizvajalci pustijo dlje časa ležati na »olupkih« od grozdja, zato dobijo tipično oranžno barvo. Na ta način žlahtni kapljici dodajo tudi naravni konservans, zato je pri takšnih vinih, ki niso ravno poceni, med kletarjenjem potrebnih manj človeških oziroma »kemičnih« posegov, da bi jih dlje časa ohranili.
 

Modna muha ali vračanje k tradiciji?

Za tiste, ki ne priznavajo obstoja oranžnih vin, je takšna proizvodnja zgolj modna muha. Drugi pravijo, da je to v resnici vračanje k tradicijam iz časov, ko vinarji niso poznali žvepla. A tudi ta »nova tradicija« se je v zadnjih letih precej spremenila, saj je na prireditvah oranžna barva precej zbledela, ker proizvajalci ne pretiravajo več z namakanjem v jagodnih kožicah, ki je pogosto preveč »ubilo« okus samega vina. »Naša oranžna vina poskušamo narediti čim manj oranžna. Toliko, da nam ni treba dodajati žvepla,« je šaljivo povedal eden najboljših slovenskih kuharjev Črt Butul, ki ima doma v slovenski Istri tudi družinsko proizvodnjo vina.



Festival je resda posvečen temu posebnemu belemu vinu, a v zadnjem času organizator dopušča, da vinarji predstavijo tudi svojo preostalo, celo rdečo proizvodnjo. A v vinarstvu je težava z določanjem barv, »Slovenija pa je država z največ barvami vina na svetu«, kakor že vrsto let razlaga Črtov oče Mitja Butul. Po njegovem v Istri sploh nimajo rdečega vina, temveč zgolj belo in črno.

Drug primer tovrstne »zmede« je opisal sommelier Rok Ražman z družinske domačije v Gračišču nad Koprom: »Poglejte sivi pinot. To je rdeče grozdje, iz katerega delamo belo vino.« Ponujal je različne malvazije, zraven njega je imel stojnico turški vinar, ki je točil živo oranžno kapljico, pridelano iz posebne, menda naravno obledele vrste črnega grozdja cabernet sauvignon.

A na prireditvi je bila to zgolj tema za nekatere poznavalce, bolj resni pogovori so v zakulisju potekali tudi o tem, da bo treba na Dunaju končno odpreti slovensko restavracijo, ki pa ne bo ponujala zgolj gastronomskih dobrot, temveč tudi kulturne in povezovalne vsebine.