Z vključevanjem invalidov v podjetja pridobijo vsi

Konvencijo o pravicah invalidov je Slovenija ratificirala že leta 2008, vendar mnoge njihove pravice ostajajo le na papirju. Med njimi tudi pravica do vključevanja na trg delovne sile. Do konca maja poteka kampanja v okviru projekta Vključen svet »Vsi drugačni, vsi s potenciali«, katere namen je ozaveščati ključne deležnike in splošno javnost o pomenu zaposlovanja invalidov.

V kampanji sodelujejo Zveza paraplegikov Slovenije, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zavod za zaposlovanje, v državnem svetu pa so ob začetku kampanje pripravili posvet, na katerem so opozorili, kako pomembno je, da glavni deležniki, to so invalidi, država in gospodarstvo, vzpostavijo aktivno sodelovanje s ciljem lažjega vključevanja invalidov na trg delovne sile.

Za lažji vstop na trg delovne sile

V Evropski uniji že dolgo velja strateška usmeritev, da je treba ustvariti vključujoče okolje, da bodo tudi invalidi lažje vstopali na trg delovne sile. Med prebivalci EU jih je namreč več kot 15 odstotkov. V Sloveniji je delež nekoliko manjši, med 12 in 13 odstotki, pri čemer je zaposlenih manj kot tri desetine. Konec maja bodo javnosti predstavljeni rezultati raziskave o zaposlovanju invalidov v Sloveniji.

Z vključevanjem invalidov v delovna okolja pridobijo vsi glavni deležniki, je sporočilo kampanje. Invalidi bodo pridobili prilagojeno, dostojno in spodobno delovno mesto za izkoriščenje svojega delovnega potenciala. Gospodarstvo bo pridobilo ustrezno usposobljene in motivirane zaposlene z znanjem in izkušnjami za uspešno opravljanje dela. Država pa bo pridobila davkoplačevalce, saj so zaposleni obenem kupci in potrošniki, ki plačujejo davke in soustvarjajo napredno državo.

Danijel Kastelic, državni svetnik, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, predsednik komisije državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je paraplegik, poudarja, kolikšen pomen ima zaposlitev za invalide: »Z zaposlitvijo poskrbimo za finančno neodvisnost, kar pomeni, da nismo odvisni od družine in državnih transferjev. Tako smo samostojni pri odločanju o vseh vidikih življenja. Služba daje človeku priložnost, da uporabi svoje znanje in veščine, se izkaže pri opravljanju delovnih obveznosti in razvija občutek lastne vrednosti. Nobenih razlogov ni, da invalidi v sodobni demokratični in tehnološko napredni družbi ne bi aktivno in pravično prispevali k proizvodnim procesom.«

Velik potencial različnih posameznikov

Gal Jakič, podjetnik in paraolimpijski športnik, ki ima izkušnje kot delojemalec in lastnik podjetja, vidi prvo težavo v tem, da je zaposlitev ljudi z invalidnostjo bolj redkost kot pravilo, kar potrjuje tudi nizek odstotek zaposlenih invalidov. Druga težava je v arhitekturni nedostopnosti, ki ima pomembno vlogo pri delovni zmožnosti in učinkovitosti osebe z invalidnostjo. Najbolj očitna pa je tretja težava: »Če so mehanizmi zaposlovanja invalidov v precejšnji meri že izdelani, je treba okrepiti zavedanje o specifičnostih ter z informacijami opolnomočiti delodajalce in delojemalce.«

Nina Ličar, predstavnica pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije, pravi, da so delodajalci zainteresirani za odpravo birokratskih ovir pri zaposlovanju invalidov in za vzpostavitev preglednega in celostnega pristopa na področju njihovega zaposlovanja. Helena Porenta, podsekretarka direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, prav tako pravi, da na ministrstvu pozdravljajo ozaveščevalno in povezovalno vlogo projekta.

Greta Metka Barbo Škerbinc, v. d. generalnega direktorja zavoda za zaposlovanje, pa pove, da za uresničitev izjemno velikega potenciala te skupine zelo različnih posameznikov potrebujejo celoten nabor rešitev in storitev ter predvsem stabilno podporno mrežo, ki omogoča kakovostno vključevanje invalidov na trg dela.