Še je čas za pisanje decembrskih pisem starejšim

Lani, ko so bili številni starejši doma in v domovih za starejše zaradi epidemije še bolj osamljeni kot sicer, so številne organizacije in skupine organizirale pisanje pisem, ki so starejšim polepšala težke dni. Letos jih znova pišejo na povabilo Rdečega križa Novo mesto in Mlade Karitas, ki deluje v okviru Slovenske karitas.

Triletni Lovro je narisal risbo in vzgojiteljici iz Vrtca Ciciban iz Novega mesta naštel lepe želje, ki naj jih zapiše v pismo starejšemu: »Želim vam traktor in kiblo, da boste lahko naložili drva. Želim vam tudi velik bager, da se boste lahko peljali.« Poleg dveh novomeških vrtcev sta se natečaju novomeškega Rdečega križa priključili še dve srednji šoli, višja strokovna šola Multimedijska produkcija na Ekonomski šoli Novo mesto, udeleženci dveh programov na OZ RKS Novo mesto in nekaj posameznikov. Na RK Novo mesto so do konca akcije zbrali 1284 pisem, v katerih so pisci napisali nekaj o sebi, narisali pobarvanko, študentje multi­medijske produkcije pa so pobarvanke nadomestili s svojimi fotografijami in starejšim zaželeli vse dobro v novem letu.

Medgeneracijsko sodelovanje

»Pisma bomo priložili novolet­nim darilom, ki jih bodo v teh dneh prejeli starejši od 80 let v vseh krajevnih organizacijah RK našega območnega združenja,« pravi Barbara Ozimek z Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto. Za ponovitev natečaja pisanja pisem starejšim so se odločili zato, ker so se v zadnjih dveh letih zgodile številne spremembe v naših življenjih, ki so korenito posegle v družabnost in povečale izoliranost. Barbara Ozimek pravi: »Pri Rdečem križu se trudimo krepiti medgeneracijske vezi, da bi blažili občutke osam­ljenosti, zato smo spet razpisali ta natečaj.«

Gimnazijska pisma starejšim. FOTO: OZ RKS Novo mesto

Podobno pravijo pri Mladi Karitas, kjer letos nadaljujejo akcijo Pismo za lepši dan. Lani, ko so akcijo začeli, je 469 piscev starejšim in osamljenim napisalo 863 pisem. Letos so se priključile osnovne in srednje šole, tudi študentje, presenetljivo veliko pa je pisem, ki prihajajo iz tujine … »Pisce spodbujamo, da v pismo priložijo malenkost, morda čokoladico, risbo, ročni izdelek ali drugo pozornost, in približno polovica vseh poslanih to ima,« pravi Luka Oven, koordinator Mlade Karitas.

Dobri odzivi domov za starejše

Zbiranje pisem se bo končalo 10. decembra, potem bodo vsa pregledali in jih poslali v domove za starejše, ki so se odzvali na njihov poziv. »V 25 domovih za starejše so izbrali tiste, ki so primerni prejemniki našega pisma, torej tiste, ki nimajo veliko obis­kov ali pa so zelo osamljeni,« pravi sogovornik. V domovih za starejše so letos bolj odprti za sodelovanje, verjetno tudi zato, ker so razmere vendarle drugačne, kot so bile lani v tem času, in ker se je razširil dober glas o lanski akciji. »Zadovoljni so, ker pisma predstavljajo popestritev v življenju stanovalcev, za vse, ki smo vključeni v akcijo ali o njej slišimo, pa je pomembno, da se zavedamo, da so starejši pogosto osam­ljeni,« pravi Luka Oven.

Fotografski utrinki študentov. FOTO: OZ RKS Novo mesto

Druga možnost, da starejši ali osamljeni prejme pismo za lepši dan, je, da se sam prijavi ali ga prijavijo njegovi svojci, tretja možnost pa je prijava prek žup­nijskih Karitas, kjer so na svojih območjih pregledali, kdo je primeren za prejem prijaznega pis­ma.

Pismo za lepši dan pa ne prinese nečesa lepega le tistemu, ki ga prejme. Piscem se zdi ta akcija odlična ideja, saj »smo v takšnih čudnih časih, ko še toliko bolj potrebujemo toplih in srčnih besed in dejanj«. Ali: »Pisana beseda je v teh časih še kako pomembna. Marsikomu občutek, da ni pozabljen, vrne malo energije za nove lepše trenutke.« Da pa ne bo pomote: pisem starejšim in osamljenim ne pišejo le mladi, ampak ljudje različnih starosti, tudi gospa, ki bi tako pismo lahko prejela. Napisala je: »Prav vesela sem, da lahko sodelujem. Stara sem 77 let in vseskozi delam dobra dela.« Da lahko, kot je zapisala velika večina, »nekomu polepšamo dan«.

Do petka se je k akciji Pismo za lepši dan prijavilo že 3315 piscev iz Slovenije in tujine – od Nemčije do Portugalske in Avstralije –, ki so napisali kar 5234 pisem.