Nevladniki za pravično pokojninsko politiko

Nevladni sektor opozarja, da priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je konec januarja objavila priporočila za preoblikovanje pokojninskega sistema v Sloveniji, ne obetajo nič dobrega. Ta organizacija skupaj z evropsko komisijo pomaga ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri prenovi pokojninskega sistema, ki naj bi bila v sodelovanju s social­nimi partnerji pripravljena do konca leta 2024. »Zavračamo ogrožanje dobrobiti ljudi in rušenje javnih sistemov v prid dobič­kov,« opozarjajo v dveh nevladnih organizacijah.

»Nedavno poročilo OECD o potrebi po preoblikovanju pokojninskega sistema v Sloveniji se začne razmeroma spodbudno,« pravita Otto in Tomaž Gerdina iz OPRO, zavoda za aplikativne študije. Slovenija je po povprečnem razpoložljivem dohodku posameznikov, starejših od 65 let, nekoliko nad povprečjem OECD in tudi dohodkovna neenakost v starosti je precej manjša kot v večini držav OECD. »Nadaljuje pa z značilno retoriko, ki so jo kritični gerontologi poimenovali kot alarmantno: daljše življenje in zelo nizka rodnost bosta skupaj z ohlapnimi pogoji za upravičenost do pokojnine in nizkimi stopnjami zaposlenosti starejših delavcev povzročili največje povečanje izdatkov za pokojnine kot deleža BDP v EU. Predlaga vrsto ukrepov, med katerimi prevladujejo neoliberalne ideje.«

Priporočila OECD in drugi se ne dotikajo, po mnenju nevaldnikov, ključnih vprašanj, povezanih s staranjem družbe. FOTO: Črt Piksi/Delo

Javni sistemi naj ostanejo javni

Podobno ugotavljajo v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, kjer zlasti opozorijo na priporočila OECD glede višanja najnižje starosti za upokojitev s 60 na 62 let, lažje odpuščanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojevanje, uvedbo kombiniranja dela in pokojnine ter višanje osnov za prispevke samozaposlenih. To je prelaganje bremena vzdrževanja pokojninskega sistema na ramena delavcev samih, ki naj preprosto delajo dlje, pravijo v gibanju: »Načeloma ne gre za nič novega, saj je OECD znana neoliberalna trdnjava, ki med drugim zagovarja uvedbo šolnin na slovenskih univerzah, ampak vseeno je ogabno, s kakšno lahkotnost­jo govorijo o sesuvanju javnega zdravstva in pokojnin, zavito v leporečenje.«

Poročilo OECD je poskus redefiniranja starosti. FOTO: Blaž Samec/Delo

Opozarjajo še, da so za kapital storitve javnega zdravstva, šolstva in pokojninskega sistema »neracio­nalne«, ker mora kapital te storitve plačevati, zato želijo strošek prenesti na delavca. »Z vidika kapitala so javni (državni) pokojninski in zdravstveni sistemi nesmiselni, saj ne delajo za dobiček,« pravijo v gibanju. »Veliko raje bi namreč videli, da bi bilo zdravstvo v zasebni lasti kapitala in bi lahko poleg rednih stroškov zaračunavali še dobiček, ki bi ostal v rokah kapitala.« Zato težnje k privatizaciji javnega zdravstva, šolstva in pokojninskega sistema, kar v gibanju ostro zavračajo.

Redki upokojenci so bogati

Tudi v OPRO so analizirali posamezne poudarke iz poročila OECD in o podaljšanju delovne dobe menijo, da je mehanizem za zagotavljanje armade iskalcev zaposlitve, s tem, da se večina starejših ne odloča za podaljšanje delovne dobe zaradi dodatnega izpopolnjevanja, ampak zato, ker so pokojnine prenizke. Izpostav­ljajo: »Upokojenci so ekonomsko najbolj ranljiva skupina v sodobnih družbah, saj je njihova zmožnost, da se povzpnejo iz rev­ščine, dejansko zelo omejena. Čeprav so v medijih vse pogostejše podobe uspešnih, zdravih, bogatih in v mnogih pogledih privilegiranih starih, potrošniško bogata postmoderna starost velja le za elito premožnih upokojencev – morda za zgornjih pet do petnajst odstotkov.«

Upokojenci so ekonomsko najbolj ranljiva skupina v sodobnih družbah. FOTO: Črt Piksi/Delo

Ton, v katerem govori OECD, je hkrati voda na mlin medgeneracijskemu konfliktu. Priporočilo tudi ne obravnava vsega, kar bi bilo nujno, pravi Otto Gerdina: »Poročilo OECD se ne loteva v Sloveniji izjemno nizko obdavčenega kapitala in špekulativnih finančnih transakcij, namesto tega spodbuja zasebne varčevalne sheme za starost, s čimer odgovornost za blaginjo v starosti prelaga na posameznika.«

Redefinirana starost

Priporočila OECD bi lahko umes­tili med vse pogostejše poskuse redefiniranja starosti, ki naj ne bi bila več tako zaščiteno življenjsko obdobje, kot je bila v drugi polovici dvajsetega stoletja, meni Otto Gerdina. Po prepričanju zagovornikov prostega trga tako privilegiranega statusa, ki ga zagotavlja socialna država, ni več mogoče upravičiti: »Stare ljudi je torej treba siliti v delo do višje starosti (če so ali niso na voljo delovna mesta zanje) ali da postanejo enakopravni tekmeci v povečani rezervni armadi nezaposlenih delavcev. Te zamisli upravičujejo s trditvijo, da je gospodarska rast mogoča le z večjo ponudbo delovne sile, in s surovim demografskim determinizmom, ki prikazuje stare kot glavno fiskalno breme.«

Upokojenci so ekonomsko najbolj ranljiva skupina v sodobnih družbah. FOTO: Blaž Samec/Delo

Po Gerdinovem mnenju je povsem verjetno, da se bo upokojitvena starost za državne pokojnine v Sloveniji in Evropi za moške in ženske do sredine stoletja zvišala na 70 let – in morda, če bo organizirano nasprotovanje temu šibko, že v tridesetih letih. To bo podkrepljeno s trditvijo, da fiskalni in demografski pritiski zahtevajo, da ljudje delajo najmanj pet let več kot zdaj. »Ključno vprašanje, na katero uradna poročila, kot je ta, ki ga imamo zdaj pred sabo, ne odgovarjajo ali si ga niti ne zastavljajo, je, koliko delovnih mest bo na voljo, od kod se bodo pojavila in kakšne ovire so na poti pomembnega podaljševanja delovne dobe. Zagovorniki višje upokojitvene starosti o teh vprašanjih trdovrat­no molčijo,« opozarja Gerdina.