Na stare dni me ne zavrzi

Papež Frančišek je ob svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih, ki ga je Katoliška cerkev praznovala četrto leto zapored, napisal poslanico z naslovom Na stare dni me ne zavrzi. V njej je spregovoril o tem, kako zajeziti porast osamelosti in zapuščenosti starejših ljudi.

»Vse prepogosto je osamljenost mračna spremljevalka življenja starejših ljudi in starih staršev,« piše papež Frančišek v poslanici, v kateri se med drugim spominja časov, ko je bil škof v Buenos Airesu in je pogosto obiskoval domove za ostarele in ugotavljal, kako redko te ljudi kdo obišče.

Danes je v družbi ogromno osamljenosti in zapuščenosti. Foto Shutterstock Shutterstock

Toda razlogov za osamelost je več, meni papež. V revnejših državah starejši ostanejo sami doma zato, ker so njihovi otroci prisiljeni delo poiskati drugje, morda je razlog tudi vojna. V nekaterih delih sveta pa je globoko zakoreninjeno prepričanje, ki podžiga sovražnost do starejših. »Te obtožujejo, da s čarovništvom izkoriščajo življenjsko energijo mladih; ko mlade doleti prezgodnja smrt, bolezen ali kakšna druga nesreča, krivdo pripišejo starejšim. Proti tej miselnosti se je treba boriti in jo odpraviti,« je jasen papež. Čeprav je to eden neutemeljenih predsodkov, še vedno podpihuje generacijske spore med mladimi in starimi.

Proti individualistični kulturi

»Če dobro pomislimo, je obtožba, da starejši ljudje 'mlade ropajo prihodnosti', danes prisotna povsod,« opozarja papež Frančišek. »Pod drugimi imeni se pojavlja celo v najbolj naprednih in najmodernejših družbah.« To kaže prepričanje, da starejši obremenjujejo mlade z visokimi stroški socialnih storitev, da je zato manj sredstev za razvoj skupnosti in s tem mladih. »To dojemanje je izkrivljeno,« opozarja Frančišek. »Medgeneracijski konflikt je zmota in strupen sad kulture konfliktov. Postavljanje mladih proti starim je nesprejemljiva oblika manipulacije.«

Papež je pozval, da na četrti svetovni dan ostarelih pokažemo nežno ljubezen do starih staršev in starejših članov družin FOTO: Matej Družnik/Delo

»Osamljenost in zapuščenost starejših ni naključna ali neizogibna, temveč je sad odločitev, političnih, gospodarskih, družbenih in osebnih, ki ne priznavajo brezmejnega dostojanstva vsakega človeka,« pravi papež. To se dogaja, ko pozabimo na vrednost vsakega posameznika in ko ljudi presojamo glede na njihovo ceno, ki se v nekaterih primerih šteje za previsoko, da bi jo plačali. A ne le to: pogosto so žrtve te miselnosti tudi sami starejši, ki menijo, da so v breme in bi se zato morali prvi umakniti.

Dodaten problem pa je v tem, da danes veliko ljudi išče osebno izpolnitev v življenju, ki je čim bolj neodvisno in od drugih ljudi ločeno. »Članstvo v skupinah je v krizi, individualizem pa se slavi: prehod od 'nas' k 'meni' je eden od najbolj očitnih znakov našega časa,« poudarja papež Frančišek. Družina je prva žrtev te individualistične kulture. »A ko se enkrat postaramo in nam opešajo moči, se slepilo individualizma, ki pravi, da nikogar ne potrebujemo in da lahko živimo brez družbenih vezi, razkrije kot to, kar v resnici je. Dejansko se izkaže, da potrebujemo vse,« pravi Frančišek in nadaljuje: »Vendar se znajdemo na točki v življenju, ko smo sami, brez ljudi, ki bi nam pomagali, brez nekoga, na kogar bi se lahko zanesli. To je mračno spoznanje, so katerega mnogi pridejo šele, ko je prepozno.«

Družba osamljenih in zapuščenih

Danes je v družbi ogromno osamljenosti in zapuščenosti. »V nekaterih primerih sta posledica premišljene izključenosti, nekakšne obžalovanja vredne 'družbene zarote'. V drugih, in to je res tragično, pa sta stvar osebne odločitve posameznika. V še drugih primerih se starejši podredijo tej realnosti in se pretvarjajo, da je to njihova svobodna izbira,« ugotavlja papež.

»Namesto sebičnega odnosa, ki vodi v osamljenost in zapuščenost, raje pokažimo odprto srce in vesel obraz ljudi, ki imajo pogum reči: 'Ne bom te zapustil' in se podati na drugačno pot,« je pozval papež. FOTO: Leon Vidic/Delo

A tako kot se je v svetopisemski zgodbi po svoje odločila snaha Ruta, ki ni zapustila tašče Naomi, čeprav ji je ta rekla, da naj si mladi gradijo prihodnost drugje, moramo razmišljati o drugačnih poteh, pravi papež: »Ne bojmo se spremeniti svojih navad in si predstavljati drugačne prihodnosti za naše ostarele.« Zato je pozval, da na četrti svetovni dan ostarelih pokažemo nežno ljubezen do starih staršev in starejših članov družin: »Preživimo čas s tistimi, ki so obupani in ne upajo več v možnost drugačne prihodnosti. Namesto sebičnega odnosa, ki vodi v osamljenost in zapuščenost, raje pokažimo odprto srce in vesel obraz ljudi, ki imajo pogum reči: 'Ne bom te zapustil' in se podati na drugačno pot.«