»Povpraševanja in potreb po integrirani oskrbi starejših na domu je veliko, saj imamo zdaj vključenih 100 uporabnikov, prejeli pa smo 313 vlog,« pravi Andreja Potočnik, vodja pilot­nega projekta Sodobna oskrba starejših, ki ga izvajajo na Ptujskem. Namen projekta je preoblikovanje obstoječih mrež pomoči na domu z novimi storitvami in programi.

Center za socialno delo Spodnje Podravje, ki pokriva 16 občin, že trideset let organizira pomoč za starejše. »Pred leti je bilo uporabnikov 150, potem pa se je lanskega aprila zaradi epidemije oziroma strahu pred okužbo njihovo število zmanjšalo na 85, kar je bilo najmanj sploh,« pravi Miran Kerin, psiholog in direktor CSD Spodnje Podravje. Drugi razlog za nižanje števila uporabnikov – vmes je sicer spet naraslo – pa je bilo to, da so v času epidemije nekateri ostali brez dela in so med čakanjem nanj skrbeli za sorodnika, ki potrebuje pomoč.



Ko so v Domu upokojencev Ptuj pripravili projekt Sodobna oskrba starejših (SOS), se je CSD priključil skupaj z Zdravstvenim domom Ptuj in lekarno Ptuj, saj gre za pilotni projekt, torej iskanje novih rešitev. Po nekaj mesecih imajo vključenih 100 uporabnikov, s tem da so prejeli 313 vlog, pravi Andreja Potočnik: »Največ povpraševanja je po zdravstveni negi, fizioterapiji in delovni terapiji, izvajamo pa tudi pripravo zdravil in farmacevtski pregled zdravil, kar je nova storitev na terenu in jo ljudje z veseljem sprejmejo.«



Ta mesec bodo dodali še storitev e-oskrbe z merjenjem vitalnih funkcij čez dan, ki zagotavlja 24-urno povezavo s centrom in omogoča takojšnji klic na pomoč s pritiskom na varovalno enoto v primeru padca ali slabosti. Vse storitve so v času projekta popolnoma brezplačne, prav tako je poskrbljeno za varnost pred okužbo z novim koronavirusom, pravi Andreja Potočnik: »Večina izvajalcev je bila že cepljenih ali so okužbo preboleli. Vseeno pa so nekateri uporabniki preložili izvajanje storitve za določen čas.«



Večina uporabnikov je iz ptujske občine, sledijo jim občani Kidričevega, Hajdine in Destrnika, medtem ko jih je iz drugih občin, ki so vključene v projekt – Majšperk, Žetale, Markovci, Gorišnica, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Videm, Zavrč, Podlehnik, Cirkulane in Dornava – zelo malo ali nič.

Katja Kuclar, socialna delavka, ki na terenu obiskuje oskrbovance, pravi, da starejši potrebujejo različne oblike pomoči: »Največkrat potrebujejo informacije o denarnih prejemkih, dodatkih za pomoč in postrežbo, pomoč pri izpolnjevanju različnih vlog. Pogosta težava je tudi težja dosegljivost zdravnikov in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Marsikateri uporabnik nima svojcev ali znancev, ki bi mu pri tem pomagali, ali pa tudi svojci nimajo potrebnega znanja oziroma informacij. Pogosto se starostniki znajdejo pred težavo že zato, ker jih precej nima dostopa do interneta ali ga ne obvladajo.«



Med svojimi obiski opaža, da je med ljudmi predvsem velika želja po socialnih stikih in da tudi sorodniki, ki skrbijo za svojce, zelo cenijo možnost, da v okviru projekta dobijo pomoč pri negi, »pa če je to le ena ura na dan«. Obenem ugotavlja, da številni starejši, ki so primerni za oskrbo v domu za starejše, ostajajo doma.



Šest medicinskih sester in dva bolničarja negovalca, ki zagotavljajo storitve v okviru projekta SOS, zaradi epidemije namenjajo posebno pozornost varnostnim ukrepom, je še poudarila Kuc­lerjeva: »Naši sodelavci si pred vsakim obiskom in po njem razkužijo roke, vsakič uporabijo novo zaščitno masko, na obiskih pa ves čas ohranjajo priporočeno razdaljo.« Vsem je žal, da se je projekt začel prav v času epidemije, a so prepričani, da je vseeno več kot dobrodošel.