Kako vplivati na napredovanje alzheimerjeve bolezni

Na Nevrološki kliniki s pilotnim projektom preverjajo uspešnost enega od že znanih zdravil v zgodnji fazi alzheimerjeve bolezni.

Galerija

Na podlagi pogovorov in presejalnih testov bodo iskali tiste, ki imajo morda zgodnjo obliko Alzheimerjeve bolezni, ki še ni demenca. FOTO: Simona Fajfar/Delo

Simona Fajfar

6. 6. 2022 | 11:15

6. 6. 2022 | 13:05

7:00

A+A-

»Ugotavljamo, ali bo ljudem, ki imajo določene značilnosti in so v zgodnjem obdobju alzheimerjeve bolezni, zdravilo memantin ugodno vplivalo na biomarkerje bolezni,« pravi dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, o projektu, ki povezuje šest partnerjev iz petih držav.

Demenca in Alzheimerjeva bolezen, tihi epidemiji našega časa

Na Nevrološki kliniki upajo, da bodo v kratkem zbrali sto ljudi z zgodnjo obliko alzheimerjeve bolezni, ki bodo sodelovali v projektu z naslovom Natančne medicinske intervencije pri alzheimerjevi bolezni. V njem sodelujejo strokovnjaki iz Slovenije, Švedske, Nizozemske, Danske in Romunije, ki v skladu s sodobnimi trendi iščejo individualne pristope pri obravnavi oseb z alzheimerjevo boleznijo. Ta je ena kompleksnejših bolezni.

»Verjetno se bomo morali pogovarjati s 300, morda 400 ljudmi, da bomo dobili ustreznih 100, ki se bodo vključili v projekt,« pravi sogovornica. Zato k sodelovanju vabijo ljudi, ki so stari med 60 in 80 let ter nimajo diagnoze demence, pri sebi pa opažajo motnje spomina ali drugih živčnih funkcij. Med njimi bodo na podlagi pogovora, presejalnih testov in analize vzorca krvi na biomarkerje alzheimerjeve bolezni izbrali tiste, pri katerih je mogoče, da imajo zgodnjo obliko alzheimerjeve bolezni, ki, dodaja sogovornica, »še ni demenca«.

»Če bomo dokazali ugoden vpliv, bo to zelo dobro izhodišče za večjo raziskavo, ki bo lahko potekala tudi izven Slovenije,« pravi Milica Gregorič Kramberger. FOTO: Simona Fajfar/Delo

Sodelovanje v raziskavi

Posamezniki, ki bi bili pripravljeni sodelovati v raziskavi, naj pokličejo v torek ali četrtek med 10. in 13. uro na telefonsko številko 041 795 853 ali se prijavijo na e-naslovu kognitivne.raziskave@kclj.si.

S sodobnimi laboratorijskimi testi – za analize krvi in analize likvorja ter tudi s slikanjem glave in pogovorom pri psihologu – bodo vključene posameznike razporedili v podskupine glede na laboratorijske in individualne značilnosti, na katere bo, tako ocenjujejo, vplivalo zdravilo memantin. Vključeni v projekt bodo leto dni prejemali to zdravilo, ki je v obliki tablete, potem pa bodo znova preverjali, kako je zdravilo vplivalo na nekatere beljakovinske skupine v likvorju, ki so pokazatelji alzheimerjeve bolezni.

Po ocenah bodo v okviru projekta opravili pogovore s 300 do 400 ljudmi, da bodo našli ustreznih 100. FOTO: Simona Fajfar/Delo

»Če bomo dokazali ugoden vpliv, bo to zelo dobro izhodišče za večjo raziskavo, ki bo lahko potekala tudi zunaj Slovenije,« pravi nevrologinja. Glede na izkušnje ob dolgoletni uporabi memantina ne pričakujejo zapletov ob jemanju tega zdravila.

Ljudi, ki se bodo odločili za sodelovanje – pokličejo lahko vsak torek in četrtek med 10. in 13. uro na telefonsko številko 041 795 853 ali se prijavijo na elektronskem naslovu kognitivne.raziskave@kclj.si –, bodo vključili v prvo fazo projekta že v mesecu dni. Potrebna bosta dva obiska Nevrološke klinike, potem pa bodo v stikih po telefonu, saj ne pričakujejo zapletov. Po letu dni jemanja zdravila bodo znova preverjali stanje pacientov s slikanjem glave in lumbalno punkcijo ter pogovorom s psihologom.

S sodobnimi presejalnimi teksti bodo poiskali tiste paciente, na katere bo vplivalo zdravilo memantin. FOTO: Simona Fajfar/Delo

Sledila bo analiza podatkov, tako da bodo izsledki raziskave znani spomladi 2024. »Pričakujemo, da bomo po letu dni uporabe zdravila memantin našli spremembe, ki jih bo zdravilo povzročilo pri ljudeh s točno določeno kombinacijo beljakovin, kar bi lahko v nadaljevanju pripeljalo do premika pri zdravljenju alzheimerjeve bolezni,« pojasni Milica Gregorič Kramberger.

Preprečili bi lahko 40 odstotkov demence

»Za kognitivni upad in demenco imamo dvanajst spremenljivih dejavnikov tveganja: izpostavljenost onesnaženemu zraku, debelost, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, nizka izobrazba, motnja sluha, kajenje, depresija, telesna nedejavnost, socialna izolacija, čezmerno uživanje alkohola in poškodbe glave,« pravi dr. Milica Gregorič Kramberger in poudari, da bi lahko preprečili kar 40 odstotkov demence. To je pomembno že v zgodnjem obdobju življenja, vse od otroštva naprej. Še toliko pomembnejše pa je zavedanje, da lahko z zdravim življenjskim slogom veliko pripomoremo k možganskemu zdravju.

V grobem so dejavniki tveganja razdeljeni na srčno-žilne bolezni, življenjski slog, diete in socialno vključenost. »Pri srčno-žilnih boleznih je pomembna doslednost pri obvladovanju sladkorne bolezni in ohranjanje primerne teže, ustrezno zdravljenje arterijske hipertenzije ter obvladovanje zvišanega holesterola v srednjem življenjskem obdobju,« pravi sogovornica.

Študije dokazujejo, da je pomemben življenjski slog. Majhno ali zmerno uživanje alkohola pri starejših posameznikih zmanjša tveganje za kognitivni upad in demenco. Kajenje poveča tveganje za kognitivni upad. Redna miselna dejavnost ugodno vpliva na spominske funkcije, tako kot redna telesna dejavnost, ki, čeprav blaga, kot je denimo hoja, zmanjšuje nevarnost kognitivnega poslabšanja.

Tudi ustrezna hrana lahko pomaga proti demenci, vendar študije ne kažejo vpliva različnih hranil in vitaminov. Večje število študij pa potrjuje pozitivni vpliv sredozemskega tipa prehrane, ki vključuje dokaj malo rdečega mesa s poudarkom na celih zrnih, sadju in zelenjavi, ribah, oreščkih in oljčnem olju.

Sogovornica še opozarja, da obstaja zelo malo raziskav o pomenu družbene angažiranosti kot potencialnem zaščitnem dejavniku proti kognitivnem upadu: »Vendar so posamezne študije pokazale, da druženje pripomore k boljši kognitivni funkciji in manjšemu tveganju za kognitivni upad.«

»Na vse omenjene dejavnike tveganja lahko vplivamo sami s svojim načinom življenja, vendar ljudje te spremembe težko živijo,« pravi Milica Gregorič Kramberger. Toda tisti, pri katerih še ne gre za demenco, lahko še največ naredijo ravno s spremembo življenjskega sloga, tako da upoštevajo več raznolikih dejavnikov tveganja in njihove kombinacije v vsakdanjem življenju.