Kako naj starejši skrbijo za zobe in ustno higieno?

Ali drži stereotip, da imajo starejši, torej tisti nad 65 let, predvsem proteze?

Na srečo ne, vsaj ne več. Zob, ki bi ga v prejšnjem stoletju bili prisiljeni izdreti, danes zaradi znanja in razvoja tehnologije največkrat rešimo in mu celo omogočimo dolgoletno uporabnost.

Kakšna pa je pravilna nega proteze oziroma na splošno skrb za ustno votlino?

Pravilna nega ust in tudi protetičnih nadomestkov, torej fiksnih in snemnih protez, ima isti namen, odstraniti bakterije in ostanke hrane (obloge) z vseh površin. Za ustno votlino velja enak režim v vseh življenjskih obdobjih: dvakrat na dan čiščenje z zobno ščetko, ki naj ne bo trda, in zobno pasto, poleg tega je treba enkrat na dan zobe nitkati. Z medzobno nitko namreč očistimo skoraj 40 odstotkov zobnih površin, ki za ščetko niso dostopne.

"Telesno zdravje se začne v ustih," pravi Matej Pirtovšek. Arhiv Ustne higiene

Posebno pozornost velja nameniti fiksnim protezam oziroma mostičkom. Okoli njih in pod njimi se obloge lažje zadržijo, tam tudi nastajajo, zato je klasični trojki – ščetka, pasta, medzobna nitka – treba dodati še druga higienska orodja: nitko za čiščenje pod mostički, medzobno ščetko, ustno prho … Snemno protezo vzamemo iz ust in očistimo s tekočo vodo, ščetko za nohte in navadno milnico.

Različne tabletke za čiščenje trdovratnejših oblog je treba uporabljati nadzorovano, ker lahko pretirana uporaba poškoduje površino proteze. K pravilni negi ustne votline in nadomestkov sodijo tudi redni obiski pri zobozdravniku, kako pogosti naj bodo, določi zobozdravnik. Za paciente, ki imajo protetične nadomestke, je priporočljiv pregled na tri do šest mesecev.

Ali morajo starejši, ki imajo še svoje zobe, zanje skrbeti drugače kot v aktivni dobi?

Starejši ko je zob, več se mu je v življenju že zgodilo. Pravila higiene so enaka, opozoril pa bi na preventivni režim, kar zadeva obiske pri zobozdravniku. Po 60. letu morajo biti preventivni pregledi bolj pogosti. Spremenjene higienske navade, kot je oteženo izvajanje ustne higiene, ali pa spremembe v ustih, na primer manjši pretok sline, spremenjene odnose med zobmi, spremenjen ugriz, največkrat najprej ugotovi zobozdravnik. S pravočasno diagnozo in ukrepanjem lahko raven ustnega zdravja ostane nespremenjena.

Ali imajo starejši specifične težave z zobmi?

Zobe izgubimo samo zaradi dveh razlogov: zaradi okužbe in zaradi poškodbe. K okužbam štejemo parodontalno bolezen, to je vnetje dlesni in kosti, zobno gnilobo oziroma okužbo zobne krone in granulom oziroma okužbo zobne korenine in njene okolice. Če izvzamemo poškodbe, ki so posledica nesreče pri delu, športu, igri ali posledica nasilja, je glavni izvor poškodb neusklajen odnos zob, mišic ter čeljustnega sklepa oziroma žvečnega aparata. Neugotovljena in neobravnavana parodontalna bolezen lahko po 50. letu vodi do izgube zob, to se zgodi še prej ob hkratnem neusklajenem ugrizu ali pa zmanjšani gostoti kosti oziroma osteoporozi. Z vsakim izgubljenim zobom se še poveča možnost neusklajenega ugriza in tako se znajdemo v začaranem krogu, ki ga lahko prekine le zobozdravnik z ustrezno oskrbo.

Karikatura Marko Kočevar

Med posebnostmi, ki jih prinaša tretje življenjsko obdobje, je težje izvajanje ustne higiene zaradi v tej dobi pogostejših motenj gibanja, kot so tresavica, parkinsonova bolezen in demenca. Tudi določena zdravila, katerih uporaba se v tem obdobju poveča, lahko prispevajo k izgubi zoba. Nekatera zdravila povzročijo suha usta oziroma manjšo proizvodnjo sline, spet druga hujši vnetni odziv v ustih in težji potek parodontalne bolezni.

Naj opozorim še na povezavo med ustnim in telesnim zdravjem. Samo nekaj primerov: nekdo, ki ima parodontalno bolezen in diabetes, mora zdraviti obe bolezenski stanji, sicer se ne bo uredilo nobeno. Pri ljudeh s parodontalno boleznijo je od 200 do 300 odstotkov večja verjetnost za možgansko kap ali srčni infarkt. V zadnjem času je tudi vse več dokazov o povezavi med vnetjem v ustih in nevrodegenerativnimi stanji.

Katere so največje napake pri ustni higieni starejših?

Napake so iste kot pri mlajših: neuporaba zobne nitke, otežena ustna higiena zaradi telesnih sprememb, kot so motnje gibanja, ali pa zaradi za higieno težavnejših nadomestkov oziroma mostičkov in vsadkov. Napaka pa je tudi zmotno prepričanje ljudi, da za »nove« zobe ni treba skrbeti tako kot za tiste, ki so jih izgubili ali obnovili. Velja ravno obratno.

Kaj lahko naredi starejši, da bo imel čim manj težav z zobmi?

Tri stvari: prva je, da naj redno hodi k zobozdravniku, in druga, da naj dvigne trenutno raven ustnega zdravja. V tem obdobju ima veliko ljudi po več neodkritih granulomov ali parodontalno bolezen, spet drugim manjkajo zobje, skoraj vsi po 50. letu pa imajo obrabljene in utrujene zobe, nekateri zelo poškodovane. Takšnim zobem je smiselno zagotoviti obnovo za učinkovito in predvidljivo delovanje naslednjih 20 do 30 let življenja. Danes namreč starostniki niso običajni penzionisti, ampak si želijo živeti polno in kakovostno, sem pa vsekakor sodi tudi optimalno ustno zdravje. In kot tretje svetujem dosledno higieno ustne votline. Telesno zdravje se začne v ustih.