Kako naj starejši kolesarji poskrbijo za varnost?

Starejši so kot starostna skupina bolj izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu. Pri uporabi kolesa je ta izpostavljenost še večja. S starostjo upadajo motorične in psihofizične sposobnosti za vožnjo. Zavedati se je treba, da vožnja s kolesom zahteva poznavanje prometnih pravil in specifičnosti vožnje s kolesom, pravi Matjaž Leskovar, višji samostojni policijski inšpektor s Sektorja prometne policije.

Kolo je eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev, toda poskrbeti je treba tudi za varnost. Kaj svetujete starejšim kolesarjem?

Priporočamo, da kolesarji uporabljajo zaščitno čelado. Pogosto se zgodi, da starejši s kolesom prevažajo različne stvari v vrečkah. Predlagamo, da tovora ne obešajo na krmilo, temveč si priskrbijo torbo oziroma košaro, ki jo je mogoče varno pritrditi na kolo, tako da ne zmanjša stabilnosti kolesa. S kolesom naj ne prevažajo večjega delovnega orodja za delo na vrtu ali njivi, kot so grablje, lopate in vile.

Kaj je največkrat vzrok za nesreče, v katerih so udeleženi kolesarji, ali se število teh nesreč povečuje ali zmanjšuje, kakšne so številke?

Število kolesarjev iz starostne skupine nad 64 let, udeleženih v prometnih nesrečah, je že nekaj let podobno. Letu 2018 jih je bilo 257, predlanskim 285 in lani 260. To so nesreče, ki jih je policija obravnavala, niso pa zajete prometne nesreče, pri katerih so policisti odstopili od ogleda ali pa sploh niso bile prijavljene policiji. Gre za padce kolesarjev brez poškodb in primere, ko sta se udeleženca samo dogovorila. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.


 

Kako naj se starejši kolesarji pripravijo na pot oziroma na izlet s kolesom?

Za izlet s kolesom je treba poskrbeti, da je kolesar v ustrezni psihofizični kondiciji in da ima brezhibno, varno kolo. Poleg čelade pri rekreativni vožnji priporočamo tudi uporabo kolesarskih rokavic in očal. Kadar kolesarji vozijo v skupini, morajo upoštevati varnostno razdaljo med seboj, voziti morajo ob desnem robu, vendar tako, da je to varno za kolesarja. Predvsem naj bodo pozorni na mesta, kjer je poškodovano vozišče (razpoke, udarne jame, pesek ...).

Kolesar se mora med vožnjo držati smeri vožnje, ne sme vijugati in nenadoma spreminjati smeri. Spremembe smeri mora nakazati z iztegnjeno roko in se s pogledom čez ramo, levo ali desno, pred tem prepričati, ali to lahko varno stori. Pogosto smo priča nevarnemu ravnanju kolesarjev, ko ti nenadoma spremenijo smer ali se ustavijo. Tudi zato mora biti kolesar motorično sposoben voziti kolo na način, da bo varno zanj in za druge udeležence. Ob vključevanju na prednostno cesto morajo kolesarji upoštevati pravila o prednosti.

Katere so največje nevarnosti, na katere morajo biti pozorni?

Vse pogosteje opažamo uporabo električnih koles pri starejših kolesarjih. Priporočamo, da tisti, ki niso vešči vožnje s kolesom, poskusijo vožnjo in premišljeno uporabijo pomoč elektrike. Hitrost 25 kilometrov na uro, do katere je pomoč elektromotorja dovoljena, je kar velika hitrost. Za traso potovanja svetujemo, da izberejo manj zahtevne poti.

Na kaj naj bodo pozorni v večjih mestih, na primer v Ljubljani, Mariboru, Celju?

V večjih mestih naj bodo kolesarji še posebej pozorni na dogajanje v prometu in na ravnanje drugih udeležencev. Ob gostejšem prometu morajo toliko bolj upoštevati pravila vožnje s kolesom in spoštovati prometne predpise. Hitrost vožnje s kolesom je treba prilagoditi prometnim razmeram.

Katere nevarnosti pa na kolesarje prežijo v manjših krajih in na podeželju?

V manjših krajih in na podeželju pogosto ni kolesarskih stez in poti, zato kolesarji večinoma uporabljajo cesto. Za vožnjo naj izberejo manj prometne ceste. Na podeželju lahko v prometu pričakujemo tudi več traktorjev oziroma delovnih strojev.