So voda, senca in zračenje prostorov prvi nujni ukrepi oziroma nujna pomoč domačim živalim ob visokih poletnih temperaturah? Kako se ukrepi razlikujejo glede na to, ali imamo domače ljubljenčke ali rejne živali?

Na podlagi Zakona o zaščiti živali mora skrbnik živali, med drugim, zagotoviti bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji. Zagotoviti mora svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem. Visoke temperature so še dodaten faktor, ki močno vpliva na počutje hišnih in rejnih živali. Vsaka živalska vrsta se na svoj način poskuša prilagajati visokim temperaturam. Naloga skrbnika živali je, da pozna te načine in živali zagotavlja pogoje, v katerih lahko le-ta visoke temperature prenaša. V prvi vrsti je treba omeniti potrebo po zadostnem vnosu vode, ki jo žival pri visoki temperaturi pospešeno izgublja.

Drugi pomemben dejavnik tveganja je neposredna izpostavljenost soncu. Zato je nadvse pomembno, da se živalim, ki so nameščene na prostem, zagotovi možnost, da se umaknejo v senco. Ta je lahko bodisi naravna (drevesa in grmovje) ali umetna (nadstreški). Posebno pozornost je treba nameniti živalim, ki so privezane, saj se pogosto ne morejo umakniti pred soncem.

Rejnim živalim, ki stalno bivajo v objektih, je treba pri visokih zunanjih temperaturah zagotoviti ustrezno zračenje, ki preprečuje prekomerno povišanje temperature v prostoru in zagotavlja boljšo kakovost zraka. Na prireditvah, v katerih sodelujejo ali so prisotne živali, je treba prilagoditi čas prireditve tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam, ter da imajo na voljo senco in dovolj pitne vode.


 

So vrste/pasme, ki so še posebej občutljive na vročino?

Posebno pozornost je potrebno nameniti psom brahicefaličnih pasem (mopsi, francoski buldogi, angleški buldogi, bostonski terierji, shih-tzuji, pekinčani, cavalier king Charles španjeli, bokserji in še nekatere druge pasme), ki so še posebej občutljivi na visoke temperature, saj imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti okrnjeno zmožnost ohlajanja in večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Številne nasvete, kako ravnati s takimi psi v vročini, najdete na spletnih straneh Veterinarske fakultete, Veterinarske zbornice in veterinarskih klinik in ambulant.
 

Kakšne ukrepe priporočate pri prevozih živali?

Prav tako je treba posebno pozornost nameniti živalim v prevoznih sredstvih. Temperatura v prevoznem sredstvu, v katerem se prevažajo živali, ne sme preseči 35 stopinj Celzija. To je na prevoznih sredstvih, ki niso klimatizirana, težko ali nemogoče doseči pri zunanjih temperaturah, višjih od 35 stopinj Celzija. Zato je načrtovanje poti izjemnega pomena. Z ustreznim načrtovanjem odhoda v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči ter z ustreznim načrtovanjem postankov, je mogoče preprečiti ali omejiti izpostavljenost vročini na cesti ob morebitnih zastojih.

Je smiselno ob tako visokih temperaturah peljati svojega ljubljenčka s seboj na dopust ali na plažo? Kako preprečimo zdravstvene težave živali ob visokih vročinah?

V kolikor lahko zagotovite dovolj vode, senco, omejite fizično aktivnost živali ter poskrbite za klimatiziran prevoz, če je potreben, vas lahko vaš ljubljenček spremlja tudi na dopustu.

Ponovno poudarjamo, da pri visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ni dovoljeno puščati samih v parkiranih vozilih, razen če se zagotovi primerno zračenje oziroma hlajenje. Visoka temperatura v vozilu lahko pri živali povzroči vročinski udar, kar se nemalokrat lahko konča s poginom živali.

Torej: nikoli ne puščajte živali v zaprtem, parkiranem avtomobilu. Sveža pitna voda naj bo vedno na voljo. Živali omogočite dostop do sence in hladnejših mest oziroma hladnih površin. Sprehode in druge fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
 

Kako lahko živali, ki je doživela vročinski udar, pomagamo?

Žival moramo nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z mlačno (ne ledeno!) vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje in podobno), glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo, takoj poiščemo najbližjo veterinarsko pomoč.
Skrb za dobro počutje živali je osnova odgovornega lastništva. Vsak, ki se vpraša, kako se žival v določeni situaciji počuti in poskuša na to odgovoriti, bo tudi znal ustrezno ukrepati.