Trije milijoni rok

Učenjaki so že zdavnaj sklenili, kdaj se je končala hladna vojna, drznem pa si postaviti alternativno teorijo. Bilo je 28. septembra 1991. Onega dne so v Moskvo pripotovali prvaki kalifornijskega heavy metala, Metallica. Na nekdanje letališče Tušino, ki leži v severozahodnem predmestju ruske prestolnice, kakšnih 15 kilometrov zračne črte od Rdečega trga, se je zgrnilo milijon ljudi. Menda milijon in pol. Morda pol milijona. Ocene niso enotne. Celo v Metallici se ne strinjajo, ali je prišlo pol milijona, milijon ali milijon in pol ljudi.

Ampak. Ko so James Hetfield, Lars Ulrich in tovariši zaigrali Enter Sandman, pesem iz leta 1991, ki pripoveduje o otroških nočnih morah, se je dvignilo milijon in pol parov rok. Morda samo pol milijona parov. In na obeh parih rok sta bila dvignjena v zrak kazalec in mezinec. Kazalce in mezince so dvignili v zrak ruski metalci, ruski vojaki, ruski mornarji, celo helikopter, ki je letel nad prizoriščem, bi dvignil v zrak mezinec in kazalec, če bi ju le imel.

Sovjetska zveza je na papirju še obstajala, vendar so baltske države že postale članice Združenih narodov. Mihail Gorbačov je bil tehnično še voditelj Sovjetske zveze, a je bil po avgustovskem vojaškem udaru izgubljen. Boris Jelcin je bil nesporni gospodar Rusije, a je še bil kronan. Moskva je bila središče največje države na svetu, toda nihče ni natančno vedel, katera ozemlja so še pod nadzorom Kremlja. Ukrajina je razglasila neodvisnost avgusta 1991, vendar je bila polnopravna članica Združenih narodov že nekaj desetletij.

September 1991 je bil poseben čas. Da je hladne vojne konec, je bilo jasno, nihče pa ni razumel, kaj se je začelo. In do kdaj bo trajalo. V zraku so bili trije milijoni rok in roke so kazale mezince in kazalce.

Nekaj časa je trajalo. A ne traja več.