Smisel življenja je knjiga na plaži

Poletni dopust vsako leto željno pričakujem (tudi) zaradi knjig, ki jih nameravam prebrati med pašo možganov na plaži. Seznam čtiva začnem pripravljati že dolgo pred nastopom koledarskega poletja, kar se branja tiče, ničesar ne prepuščam naključju. Po navadi vzamem s seboj nekaj lahkotnega branja, kakšno klasiko, tudi osemstostranski Gulag Anne Applebaum je bil že moj sopotnik in iz mimoidočih kopalcev izvabil nekaj začudenih pogledov.

Na letošnjem seznamu so vse štiri knjige Aleksandrijskega kvarteta, da mi v nosnice prinese vonj po Egiptu, pa Neapeljski cikel, ker mi kot zaljubljenki v našo sosedo dopust ne sme miniti brez vsaj trohice italijanskega. Pred dnevi sem vzhičena odkrila, da je skandinavski velemojster kriminalk Joe Nesbo izdal Kraljestvo. Ne gre sicer za nadaljevanje serije s Harryjem Holom, ampak norveški pisatelj je, če ti je všeč njegov slog, tudi brez namrgodenega kriminalista dober (plažni) sopotnik. Mojca Širok je po Pogodbi spisala Evidenco – malce mafijskega podzemlja bo v plavi laguni le ogrelo ozračje. In v torbi bo tudi nova knjiga mojega najljubšega novinarskega peresa Irene Štaudohar Kaj hoče ženska.

Zame se poletje v resnici vrti okrog knjig. Veliko berem tudi v mesecih s črko r v imenu, ampak bistvo julijskega in avgustovskega oddiha se skriva v knjigah. Ker imam le tedaj glavo načrtno tako zelo prazno, da sem jo pripravljena bogato in na vsakem koraku polniti z njimi.



Po prvi jutranji kavi in zajtrku že lahko smuknem pod kakšno palmo (v resnici gre največkrat za borovec, ampak palma zveni bolj eksotično) in ostanem tam do kosila ter se po kakšni uri senčnega zavetja sobe ali apartmaja vrnem na plažo. S knjigo, vedno je zraven knjiga. Prve stvari – v množini, jasno – ki jih položim v potovalko za poletni oddih, so knjige. Prva stvar, na katero pomislim, ko sanjam o dopustu, so knjige. Tako veliko jih je in poletje tako zelo kratko. Morda pa bi se jih lotila že danes.