Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Dobro jutro

Slovenija med Anhovim in svetišči narave

Vedno, ko berem ali poslušam hvalospeve o zeleni Sloveniji, zlasti iz ust politikov in državnih promotorjev zelenega turizma, me zmoti, kako nekritični so.
Nikjer ni industrija povzročila toliko gorja in smrti kot v Zgornji Soški dolini, ob smaragdni Soči. FOTO: Depositphotos
Nikjer ni industrija povzročila toliko gorja in smrti kot v Zgornji Soški dolini, ob smaragdni Soči. FOTO: Depositphotos
27. 9. 2024 | 05:00
2:43

Slovenska narava v ničemer ne zaostaja za tisto v Kostariki, ki velja za eno najbolj vročih točk biotske raznovrstnosti. Po mojem skromnem mnenju je še lepša, ker jo lahko v njeni polnosti užijejo vsi, ne samo tisti, ki plačajo vstop v ograjen nacionalni park ali zasebni rezervat, po katerem se smejo gibati le po urejenih poteh. Pa vendar me vedno, ko berem ali poslušam hvalospeve o zeleni Sloveniji, zlasti iz ust politikov in državnih promotorjev zelenega turizma, zmoti, kako nekritični, ideološki so. Na misel pridejo vojaške parade in mahanje z zastavicami v Severni Koreji in Rusiji. Če bi iste besede izrekala Kate Winslet v televizijski seriji Režim, bi ji zategnilo spodnjo ustnico.

Odgovor, zakaj tako čutim, že dolgo poznam. Na svoji novinarski poti sem napisala več člankov o okoljskih bremenih, ki jih je za seboj zapustila industrijska dejavnost. Razkropljena so po vsej državi in še vedno ogrožajo zdravje prebivalcev in okolje. A nikjer ni industrija povzročila toliko gorja in smrti kot v Zgornji Soški dolini, ob smaragdni Soči. Jasmina Jerant je v knjigi Primer: Anhovo (Mladinska knjiga) v maniri najboljšega raziskovalnega novinarstva popisala zgodovino in zapuščino anhovske cementarne in »čudežnega gradbenega materiala« azbesta, ki je prizadel tudi njeno družino; zaradi z azbestom povezanega raka je izgubila brata. Naslednik podjetja v ranjeni dolini, ki bi jo po prepričanju številnih zdravnikov morali temeljito okoljsko sanirati, nato pa prepovedati vsakršno dejavnost, ki bi jo dodatno obremenjevala, zdaj kuri odpadke, ki jih tja vozijo od blizu in daleč, ter lobira proti zaostritvi nove okoljske zakonodaje.

Poleg Jasminine knjige v teh dneh požiram Svetišča narave (Umco). V njih Irena Cerar odkriva divjo Slovenijo tako doživeto, da tudi bralca prestavi v kočevske gozdove, ob mrtvice slovenske Amazonke in med kozjanske visokostebelne sadovnjake. Šele ob teh izjemnih knjigah se mi je izrisala prava podoba Slovenije. To ni zgolj Anhovo in niso zgolj svetišča narave. Slovenija je oboje.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine