Razočarana gospodinja

Ne vem, kdaj se je začelo, a zadnje čase se domači pogovori pogosto sučejo okrog številk. Ne govorim le o banalnih stvareh, koliko smo pustili v trgovini, in tudi ne o tradicionalnih, kot so rezultati nogometnih tekem.

Vsaj dva družinska člana se na moč rada ukvarjata z osebno statistiko. Odkar je med nami vzdržljivostni tekač, je zapisan vsak njegov korak. In če bo morda nekoč zaslovel, bo treba povzeti le dnevnik njegovih podvigov in že bo nastala biografija. Za vsak dan natanko ve, koliko kilometrov je pretekel, koliko višinskih metrov je premagal, koliko časa je hodil (ta postavka je vedno minimalna, če sploh je), koliko kalorij je pokuril in koliko tekočine izgubil. Za to seveda ne skrbi sam, ampak podatke elegantno zbira pametna ura.

Ure z različnimi aplikacijami so se pojavile že davno. Kdaj že je bilo zapovedano, da je nujno vsak dan narediti 10.000 korakov. Čeprav so to trditev pred časom ovrgli, ima človek še vedno dober občutek, ko ura zapiska in potrdi, da je naredil nekaj dobrega zase. Pametne ure bolje od nas vedo, kakšno stopnjo stresa prestajamo, kako kvaliteten je naš spanec in kako pičle ali bogate so energijske zaloge telesa.

Odkar imamo v družini še sobnega kolesarja, tudi ta skrbno spremlja svojo statistiko. Ker je starejši od tekača, je še posebej pozoren na srčni utrip, a zanimajo ga tudi drugi podatki. Najbolj zmagoslavno pa se nasmehne, ko po koncu drila preznojen slovesno razglasi: tako, ura mi je zapovedala 48 ur počitka. Ja, seveda, misli si, si potiho mislim sama. Tudi moja ura beleži vse, kar dobrega storim zase, a en program na njej vseeno pogrešam. Tistega, ki bi poleg teka, hoje, plavanja, kolesarjenja in še česa znal pravično ovrednotiti ure, ki jih zabijem med sesanjem, čiščenjem in obešanjem perila. Tak program, ki bo tudi meni, naveličani gospodinji, zapovedal 48 ur popolnega počitka. Kajti nič me bolj ne razkuri kot trenutek, ko odložim sesalec, ura pa mi čez nekaj minut namigne: Čas je za gibanje!