Primem jo nežno

Ničkolikič sem bil z listkom v žepu poslan v trgovino, ustno so mi naročili, naj kupim še cigarete fine touch. Ker sem bolj polifem (na eno oko ne vidim) kot poliglot, sem si besedi angleškega izvora večkrat ponovil, kaj pomenita, se mi je približno svitalo. No, in bil je dan, ko se je spodobilo kupiti rože.

V samopostrežni so bili šopki in lončnice, nevredni mojih trdo prigaranih novčičev. Bili pa so tudi samostojni, prelepi primerki,­ tudi primerno cenjeni.­ S sila finim, nežnim prijemom sem dve cvetlici položil med jestvine in pijačo, previdno vozil med policami proti blagajni, sotrpinom in njihovim slavljenkam malone vpil, naj mi gredo s poti ...

Svojima krhkima rastlinicama sem šepetal pesem Rožice enega bratov Š., nakupljeno zmetal v prtljažnik, njima namenil sovozniški sedež. Zaradi morebitnih tresljajev sem vozil previdno, v krožiščih nežno sekal polkroge, in po dolgih trinajstih minutah smo vsi trije varno, nepoškodovani, pridrajsali domov. No, vmes smo se morali obrniti in na pumpi kupiti še fine touch.

Iz avta sem ju vzel z nekoliko tršim prijemom, pobožal cvetne lističe in vse skupaj se mi je začelo dozdevati nekoliko nenavadno, pa v skladu s pripetljaji mojega dolgega življenja pravzaprav pričakovano bizarno. Vsega so krive fajntačke in moje znanje angleščine. Če ne bi vedel, kaj besedi pomenita, bi roži iz vaze v trgovini potegnil z bolj grobim prijemom in samo kakšen odstotek možnosti bi mi manjkal do ugotovitve, da sta – umetni.

Ker je pomemben namen, sem umetnici izročil, komur sta bili namenjeni, voščilo je bilo iskreno, zahvala, se mi zdi, nekoliko kisla, če ne celo grenka, a vsaka stvar ima dve plati, človek tudi zadnjo. V nasprotju z naravnimi­ sorodnicami bosta živeli še dolgo, ne nazadnje ju bom lahko podaril na isti datum prihodnje leto.