Piranski Holivud

»Piranski knjižnici z najboljšimi željami, Peter Ustinov.« To posvetilo je v avtobiografski roman O meni (Dear me) 21. septembra 1988 pripisal Ustinov, britanska legenda sedme in še katere umetnosti. Stala sva na začetku piranskega pomola, kjer je velika filmska ekipa za ameriško družbo NBC Network snemala film V 80 dneh okoli sveta. Piran so spremenili v Brindisi in v potniški terminal pri Suezu. Prejemnik oskarja za stransko vlogo v Spartaku se je bil z mladim lokalnim novinarjem pripravljen kar na pomolu pol ure pogovarjati o svojem neizmernem svetovljanstvu. Iz piranske knjižnice sem mu prinesel pokazat slovenski prevod njegovega avtobiografskega romana. Bil je navdušen in je z veseljem podražil italijanskega soigralca Gabrieleja Ferzettija, ker delo tedaj še ni bilo prevedeno v italijanščino. Knjigo s posvetilom še zmeraj hranijo v knjižnici.





Skoraj na istem mestu, kjer sva se pogovarjala z Ustinovom, so leta 2010 snemali Piran – Pirano. Dušan Jovanović in Gojmir Lešnjak - Gojc sta pred Caffè Teatrom igrala šah, ob strani sta kibicirala Peter Karsten (igral je že leta 1953 v Čapovem slovenskem prvencu Greh) in Matija Barl (Kekec), oba pokojna. Gojc je velikemu igralcu Mustafi Nadareviću rekel: »Pa kakšen Piranež si, če še nisi nikoli plaval.« Jovanović je dodal: »Daj, zmoči že enkrat ta bosanska jajca!« In Mujo (Nadarević) je aprila zaplaval v 13 stopinj mrzlem piranskem morju. Nadarević​ ima v filmu Piran – Pirano tudi kader, v katerem tik ob Čapovem grobu obišče grob svoje filmske žene, prižge cigareto in jo vtakne v prst na gomili, rekoč: »Na, potegni, za inat doktorjem!«

František Čap, po katerem so v Piranu poimenovali majhno, neugledno ulico, je prepričal slovenske filmarje, da je Piran poleg Dubrovnika najlepše mesto na Jadranu, in leta 1957 so v Vibinem ateljeju na Fornačah že snemali kultni Kruh in sol z Marcellom Mastroiannijem. Vibin studio že dolgo propada, politiki se prepirajo o kulturi, mene pa zanima samo eno: kam je poniknil ves ta Holivud?