Oj, Triglav, moj dom

Kje drugje kot v Planinskem vestniku najdemo podrobnosti o 127 let stari planinski himni Oj, Triglav, moj dom, ki od odprtja prvenstva v Planici izvablja iz nizkih ravan – v zimski idili – na strme vrhe in premore tudi ženski vokal. Predvčerajšnjim se je med poslušalci razširil videospot, ki je v enem dnevu na youtubu nanizal 25.000 ogledov.

Triglav je bil slavnostna pesem ob odprtju Triglavske koče na Kredarici 10. avgusta 1896. Skladbo je zložil dovški župnik Jakob Aljaž, besede pa so bile »Slavinove«. Aljaž, ki naj bi besedilo dobil leto prej v glasilu Zora, je menil, da se pod psevdonimom skriva duhovnik in filozof, poznejši dekan teološke fakultete in rektor ljubljanske univerze dr. Aleš Ušeničnik.

Slavin je res bilo njegovo pesniško ime, pa tudi pesnil je na prelomu stoletja. Še do 90. let 20. stoletja najdemo navedbe, da je avtor Triglava stvaritelj Kekca Josip Vandot s psevdonimom Cvetko Slavin, a ko je pesem prvič izšla v listu Lipica 1893/94, je imel komaj devet let, je v članku zapisal Stanko Klinar.

V letu slovenske osamosvojitve sta Slavinu prišla do dna raziskovalca dr. Marijan Smolik in Jože Munda: pravi avtor je bil pesnik in prevajalec Matija Zemljič, rojen daleč od Triglava, v Gornji Radgoni, do smrti župnik v Ormožu.

Besedilo ni bilo čisto izvirno, naslonil se je na nemško domoljubno odo gozdnatemu gorovju O Schwarzwald, o Heimat. Kakor je ob Aljaževi smrti maja 1927 v časniku Slovenec pisal Zemljičev sodobnik Matija Munda, je Zemljiča slušateljski kolega z mariborskega bogoslovja Josip Trafenik nagovoril, naj mu napev te nemške pesmi napravi slovenskega. Da bi bralci časnika lažje primerjali sorodnosti, je Munda ob Triglavu, kakor mu ga je odstopil Zemljič, objavil še izvirnik.

Triglav je bil v izboru, ki ga v Delu pripravljamo z ZRC SAZU, beseda prejšnjega, otvoritvenega tedna prvenstva v Planici, pesem pa bo (kljub manjkajočim Slavinovim verzom) gotovo aktualna še za vrsto naslednjih rodov.