Odpri pred zaužitjem

Kdo je Imelda Marcos, dolgoletna prva dama Filipinov, ki je pod okriljem diktatorja in kleptokrata Ferdinanda brez milosti javni denar pretakala v vse mogoče, tudi tisoče parov svojih čevljev, ve vsak. Filipinska Jovanka je nekoč izjavila: »Nikoli nisem bila materialistka. Oče mi je vedno govoril, naj nikoli ne ljubim ničesar, kar me ne more ljubiti nazaj.« Ko se je ta izjava v rubriki Iskrica znašla na naslovnici Dela, je nekatere zaskrbelo, da nevede razširjamo njene laži.

Zanašati se, da bo bralec vedno razumel ironijo ali cinizem, je loterija. To je okusil vsak, ki je kdaj skušal komunicirati z javnostjo. Če povprečen evropski uživalec kave ve, da je kava takoj po kuhanju vroča, povprečen uživalec arašidov pa, da je treba vrečko arašidov pred zaužitjem odpreti, je na nekem drugem koncu sveta pričakovano, da se povprečnemu uživalcu na lonček napiše opozorilo, da je kava vroča, in na vrečki nariše po korakih pot do arašida. Če ne, proizvajalca lahko doleti tožba.

Vrnimo se k filipinski Jovanki. Povprečnemu uživalcu arašidov morda ni znano, da Imelda ni bila ponosna le na svoje čevlje, ampak tudi na sinčka po imenu Bongbong. Ta danes 66-letni gospod je od lani predsednik Filipinov. Na volitvah je osvojil 59 odstotkov glasov, to je največ po letu 1981, ko je njegov oče Ferdinand prepričal 88 odstotkov Filipincev. K tisti zgodovinski zmagi diktatorja in Imeldinega moža je bistveno pripomogel bojkot opozicije, a pustimo to ob strani.

Bongbong je ob izdatni pomoči izkrivljanja zgodovine in olepševanja vloge svojih staršev pri kraji javnega denarja in množičnem kratenju človekovih pravic zdaj na oblasti. Ni dvoma, da bo tudi s pozicije moči naredil vse, da ozaljša podobo vladavine svoje družine. O teh namenih bi podvomil le nekdo, ki verjame, da Imelda ni bila materialistka, in nekdo, ki mu je treba narisati, kako se odpre vrečka arašidov.