Ne imejte nas za bedake

Slovenski vojskovodja, ki se uspešno prodaja kot ultimativni branik evropskih vrednot in svoboščin v Ukrajini, ki je izmučena zaradi vojne, si za svojo pot v vojno brez dvoma zasluži medaljo za pogum.

Ko z vojnega območja vsi bežijo, gredo pravi junaki v središče vihre, in to brez čelade in neprebojnih jopičev, saj narodova in posameznikova svoboda nimata cene. Ko pride čas za to, je na oltarju svobode treba žrtvovati tudi tisto najbolj sveto, denimo življenje največjega med nami.

Naš hrabri vojskovodja si gotovo zasluži tudi odlikovanje za politično in komunikacijsko spretnost. Če bo prepričal volivce, da bo prav on za vse večne čase branil in obranil svobodo, si zasluži tudi odlikovanje za hipnotizerske veščine.

Volivci, ki bodo nasedli tej prebrisani hipnozi, pa si ne zaslužijo nič manj kot odlikovanje za pozabljivce desetletja.

Ni dvoma, da je marsikomu med nami, navdušenci nad pogumnim in svobodomiselnim strategom, že ušel iz glave spomin na pomlad leta 2020. Tedaj je prav ta človek zaprl meje naših občin. Novi koronavirus menda s prehodom meje med katerokoli od 212 občin postane bolj smrtonosen.

Cviljenje, da ne morete do banke, ker je v vaši mali občini ni, še zdaleč ni bilo dovolj trden argument, da bi se vam omogočila svoboda gibanja po državi, ki jo je zajela epidemija.

Tako kot ni boja brez žrtev, je tudi boj proti virusu zahteval svoj delež žrtev. Ko pride čas za to, je na oltarju boja proti okužbam treba žrtvovati tudi tisto najbolj sveto, denimo narodovo in posameznikovo svobodo.

Da so mediji, ki kar nekaj blebetajo o pogumnih in svobodomiselnih voditeljih nacije, navadni škodljivci, ni skrivnost. To ve vsak, od turškega in ruskega avtokrata do pogumnega slovenskega vojskovodje. Zato to besedilo hitro pozabite in si zapomnite, koga zares skrbi za vašo svobodo.