Mucek v žaklju

Naša gospodična Ivanka, ki je večino zime prespala na blazini pod strešnim oknom, si je omislila novo najljubše dnevno počivališče. Na pisalni mizi, levo od tipkovnice. Po obdobju samotarstva se ji je zahotelo družbe. Med dremežem nenadoma stegne sprednje tačke, si jih od daleč ogleda z jantarnimi očmi, potem pa mi, zadovoljna z življenjem, ljubeznivo položi črne svilnate šapice na levo podlaket. Iz mehkih blazinic, ki mesijo po koži, neopazno in počasi vzniknejo drobne iglice, in mesenje postane akupunktura.

Radiča pa ni

Ko je neke prelestne sobote pred devetimi leti neko mače nekje od daleč neutolažljivo mijavkalo, smo se s prijatelji družili na vrtu. Bil je junij in aretirali so takrat najbolj znanega slovenskega politika Ivana Janeza. Nekaj ur se je mijavkanje približevalo, ob kosilu pa je lep črn mucek pristal na terasi. Z repom strumno v zrak. Nekdo ga je pustil pri kostanju ob cesti.

V spomin na zgodovinski dan smo mu dali ime Ivan. In kot ni dolgo trajalo, da je Janez postal svoboden, tudi ni dolgo trajalo, da smo ugotovili, kako je Ivan v resnici Ivanka. Je ena izmed srečnic, ki je ušla usodi šeststo milijonov potepuških psov in mačk, kolikor jih po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije po svetu živi zapuščenih.

Na podeželju so zmeraj imeli mačke, že zato, ker so namesto ljudi skrbele, da miši in podgane čez zimo niso spraznile kašč. Tudi pri nas so bile mačke. Zelo hitro po tistem, ko smo nehali sesati, jaz in one, in smo si začeli deliti mleko naše krave Cvete, nisem več verjela pravljici, da so ljubke mačje mladiče pojedle lisice.

Tako smo lepega, igrivega, tigrasto sivega mucka neke temne noči brez lune zavezali v velik žakelj iz jute – da je imel zrak in veliko prostora – in ga dali na lojtrski voz. Načrt je bil, da ga Maks, ki nam je s konji iz našega gozda pripeljal drva, odpelje k sebi domov. Bilo je neskončno daleč, skoraj pri hrvaški meji. Gotovo okoli pet kilometrov. Spanca tisto grdo noč ni bilo. Ko je zjutraj sonce splezalo nad haloške hribe, je pred pragom mijavkal naš mucek. In ostal za zmeraj.