Možiček z brki

Ljudje se pogosto in večinoma po nepotrebnem delimo na tabore, leve in desne, oboževalce Beatlov in Rollingov, pasjeljubce in mačjeljubce, lahko tudi na tiste, ki pijejo kavo, in one, ki prisegajo na čaj. Moja izbira je vedno kava, seveda pa poskušam živeti skladno z latinskim rekom, da se o okusih ne razpravlja.

Odkar se je odselil naš edini »čajevec«, smo doma ostali le še kavoljubci. In ker ima vsak svoje preference, včasih tudi glede na trenutek dneva, so na našem kuhinjskem pultu kar tri kavne »mašine«. Najnovejši je električni aparat, ki vroč napitek iztisne iz blazinic, zraven njega je kavni aparat na filter, ki zmore skuhati velikanske količine napoja, s katerim študenti zdržijo pokonci tudi do treh zjutraj. Moja jutra pa se začnejo s kavo, skuhano v osmerokotni rdeči kafetjeri, ki gre včasih z nami tudi na dopust. Ta, ki jo postreže črni brkati možic, mi je v resnici najljubša.

To je seveda legendarna znamka Bialetti, ki je nastala v kraju Crusinallo na severu jezera Orta in blizu jezera Maggiore, kjer je leta 1919 Alfonso Bialetti v majhni delavnici začel izdelovati polizdelke iz aluminija. Leta 1933 se mu je porodila genialna ideja, zaradi katere ga ljubitelji dišečega črnega napitka cenijo še danes. Domislil se je osmerokotne kafetjere Moka Express, ki je prinesla revolucijo, saj si je lahko prav vsak doma skuhal okusno kavo, ime pa je dobila pa jemenskem kraju Moha, v katerem so tedaj pridelovali najbolj kakovostna zrna na svetu. Leta 1958 je njihov zaščitni znak postal preprost, a prepoznaven lik l'Omino con i baffi, Možiček z brki, in tako je še danes.

Bialetti je znal svoje izdelke oplemenititi z odličnim italijanskim dizajnom. Čeprav se je prilagodil novim časom in začel izdelovati tudi avtomate na kapsule, je vseeno zašel v finančne težave. Zdaj so ga kupili Kitajci. Slovenci očitno nismo edini, ki ne znamo ohraniti svojih uveljavljenih blagovnih znamk. Upam le, da se bo možic še naprej izkazal z odlično kavo.