Ključi v hladilniku

Stopim v sobo, pa ne vem, po kaj sem prišla, na parkirišču ne najdem svojega avta, srečam znanko, a se ne spomnim njenega imena ... Me mora skrbeti? Kdaj pozabljivost ni več samo pozabljivost, so v britanskem Guardianu vprašali nevroznanstvenika Richarda Restaka, ki je napisal več kot 20 knjig o človeških možganih. Povedal je več dobrih novic. Prva je ta, da se spomin lahko izboljša z vajo, prav tako je vedno bolj verjetno, da bi nekatere primere alzheimerjeve bolezni lahko preprečili ali vsaj odložili. Posamezni izpadi spomina so sicer pogosta težava starejših od 55 let, a pri veliki večini razloga za skrb ni.

»Umetnost spomina je namreč umetnost pozornosti,« pravi profesor. Če ne najdemo avtomobila na parkirišču, pomeni, da ob prihodu nismo bili dovolj pozorni, zato lokacija ni bila pravilno zakodirana v vaših možganih. Prvi korak je, da informacije shranimo v spomin, nato pa jih moramo biti sposobni priklicati nazaj. Toda če prvega koraka nismo naredili, ta informacija ne obstaja.

Spomini so različni, še poudarja, in nekateri ljudje bodo vedno bolj raztreseni kot drugi. Alarm pa naj zazvoni pri spremembi, ki je nenavadna. Recimo; odprete zmrzovalnik in notri najdete svoje ključe, časopis ali denarnico. To pa je veliko resneje kot samo zmedenost.

Restak svojim pacientom svetuje, naj opustijo alkohol najkasneje pri sedemdesetih, ker gre za nevrotoksin, ki uničuje živčne celice. Je tudi zagovornik popoldanskega spanca, saj dovolj spanja pomaga delovati možganom, priporoča takojšnje reševanje težav s sluhom ali vidom, ker vplivajo na človekovo socializacijo. Ta pa je najpomembnejši odganjalec alzheimerjeve bolezni in spodbujevalec ohranjanja spomina.

Spomin naravno začne pešati po 30. letu, zato Restak zagovarja vsakodnevno mentalno vadbo. Denimo branje leposlovja. S soprogo sta za vajo prebirala Dumasovega Grofa Monte Crista in sledila zapleteni zgodbi, ne da bi gledala nazaj, kdo in kaj je tainta lik ... »Naredite vse, kar morate, da boste še naprej brali,« poziva profesor, star 80 let.