Jutro in sabotaža

Tudi ko so časi težki, sporočilo najde pot do naslovnikov. In če so bili časi kdaj res težki, je bilo to med drugo svetovno vojno, med okupacijo. Čez nekaj tednov, oktobra, bo minilo 80 let od dne, ko so fašistični okupatorji v Gramozni jami ustrelili ilustratorja Hinka Smrekarja. Okupacija ni bila le čas, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico. Okupacija je bila tudi čas poskusa izničenja misli, sporočanja, najstrožje cenzure, absolutnega nadzora tiska.

Enciklopedično geslo v wikipediji pri imenu Hinko Smrekar poroča o domiselni časopisni sabotaži. Ko so fašisti briljantnega ilustratorja ustrelili, je njegov prijatelj Elko Justin v časniku Jutro objavil rebus. »Nad siromašno krsto, ki je bila zabita z enim samim tesanim plohom, se zgrinja prelomljena smreka, čez napisni trak z besedo 'konec' pa leži prevrnjena črka R – dokaj umljiv rebus Smrekarjevega imena.« Sporočilo, ki ga cenzor ni razvozlal, je šlo v javnost.

Hinko Smrekar, Deveta dežela (1919). FOTO: Narodna Galerija

Ko sem prebral zgodbo o sabotaži uredništva Jutra, sem se zakopal v arhiv. Bolj natančno in po pravici: obstaja imeniten knjižnični spletni portal, www.dlib.si, ki med drugim hrani preslikave časopisnih strani, tudi Jutra. Brskanje je enostavno. Časopis je digitaliziran, shranjen v računalniškem pdf-formatu. Listal sem in listal. A rebusa, ki ga je sestavil Elko Justin, kipar, slikar, grafik in oblikovalec, v oktobrskem zvezku Jutra nisem našel. Še vedno ga iščem, pa nisem uspešen. Ne dvomim, da je Elko Justin izvedel domiselno sabotažo, s katero je prelisičil cenzorje. Vendar bi rad rebus, ki je v najtežjih časih sporočal, da je Smreka-r padel, delil z javnostjo.

Če ga kdo najde, bom vesel, če mi ga posreduje. Oktober 2022 bo vsak hip tu. In spodobilo bi se, da obletnico smrti velikega ilustratorja zaznamujemo tudi z objavo rebusa, s katerim je časnik v javnost poslal novico o Smrekarjevi smrti.