Neomejen dostop | že od 9,99€
Radi si domišljamo, da smo stereotipe, kot je – Bodi fant, fantje ne jokajo! – pustili na smetišču zgodovine, kjer je za moške veljalo, da ne smejo kazati svojih čustev in ranljivosti. Zgodovinarji trdijo, da je bilo v svetopisemskih časih in dobi grških in rimskih junakov jokanje zaradi žalosti nekaj, kar se je od moških celo pričakovalo. Še v 17. in 18. stoletju so bila čustva lastnost občutljivega moškega – džentelmena.
K preobratu naj bi pripomogla industrijska revolucija v zgodnjem 19. stoletju, ko so tovarnarji učili delavce, da zatrejo svoja čustva, da bi ohranili visoko produktivnost. In potem se je to nadaljevalo. Tudi do kavbojev v vesternih in junakov akcijskih franšiz, ki umirajo pokončno – po moško.
A da moški še kako znajo jokati, smo videli v nedeljski oskarjevski noči. Najprej se je med svojim čustvenim govorom razjokal Ke Huy Quan, nekdanji otroški zvezdnik Indiane Jonesa, ki se je na velika platna vrnil v ekscentrični akcijski drami Vse povsod naenkrat in za stransko vlogo prejel oskarja. »Moje potovanje se je začelo na čolnu, leto sem preživel v begunskem taborišču, zdaj pa pristal tukaj na največjem hollywoodskem odru,« je hlipal na odru. Tudi igralec Brendan Fraser je bil čustven, ko je prejel oskarja za glavno vlogo v filmu Kit. V solzah se je zahvalil režiserju, da mu je vrgel rešilno vrv in ga povlekel na krov ladje. Producent zmagovitega filma Jonathan Wang se je prav tako zahvaljeval vsem po vrsti s tresočim se glasom, ki so ga prekinjale solze. In potem je prišel na oder še John Travolta in se hrabro prepustil čustvom, ko se je spominjal preminulih kolegov.
Pred desetimi leti je izbor več kot petdesetletnih posnetkov oskarjev pokazal, da je jok med zahvalnimi govori vse pogostejši od leta 1995 in da igralke jočejo dvakrat pogosteje kot igralci. Edini režiser, ki je med zahvalnim govorom potočil solze do takrat, je bil Steven Spielberg, ko je leta 1993 prejel oskarja za Schindlerjev seznam. A od takrat je minilo 30 let in nič ni več tako, kot je bilo. Fantje spet jokajo in mi jokamo z njimi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji