Doktor reciklaže

»Delam že 44 let, na banki imam 100.000 evrov prihrankov. Konec leta se bom upokojil.« Tako mi je rekel vitalen mož sredi šestdesetih. Prišel je v pisarno in odnesel kakih 250 kilogramov starega papirja. Ni mu bilo težko. Na odpadu so mu zanj plačali 17 evrov.

Mož je brez izobrazbe, živi pa kot mravljica. Služi s pridnostjo. Raznaša časopise, pomaga pri selitvah, počisti kako podstrešje ali klet, garažo ali dvorišče, kjer se z leti nabere na tone krame in tudi uporabnih surovin. V bistvu je doktor reciklaže. Pravijo, da ni bil še nikoli na dopustu, in ne pomnijo, da bi bil na bolniški. Za te čase nenavadno priden si je z leti nabral nekaj prihrankov, zaradi česar si preoptimistično predstavlja, da bo njegova jesen varna.

Kako smo si različni! V Pivki ne morejo odpreti novega doma upokojencev, ker že leto dni zaman iščejo tri medicinske sestre. Ni takih, ki bi bile pripravljene za ponujeno plačo delati vse dni v tednu, tudi ponoči. Urnik je dragocenejši od plačila. Kako lahko delo omenjenega zbiralca odpadkov primerjamo z delom sester ali sodnikov? Delo sodnikov z delom poslancev? Ali pa delo poslancev z delom policistov, na katere nemalokrat streljajo. Kako lahko delo policistov primerjamo z učitelji ali državnimi uradniki ...?

Nimam pojma, ampak da so sodniki slabo plačani, je že lani ugotovil predsednik vlade. Zdaj želi ohraniti enoten plačni sistem in vzpostaviti pravična sorazmerja. Nekaj je vendarle narobe v teh razmerjih, če se »vrhunskim« plačam navkljub premalo ljudi odloča za različne, tudi zdravniške poklice. Lahko Slovenija ukine zasebno zdravniško delo in prepove odhode svojih zdravnikov in sester v tujino, hkrati pa brez sramu uvaža medicince iz drugih držav? Naj vsem v državi omejimo plače na »pravičnih« 1500 evrov neto? Bi dobili pleskarja, vodovodarja, mehanika, elektrikarja, serviserja za devet evrov na uro? Poskusimo jih prepričati! Morda bomo odkrili novo družbeno ureditev. Morda pa ni kriv sistem, ampak srce tega naroda.