Biti Jennifer Lopez

Dokončno sem to postala v trenutku, ko so po svetu zaokrožile fotografije njenega moža, ki je na medenih tednih sredi dneva izmučen zakinkal kar na stolu na palubi luksuzne jahte.

»Ljubezen je čudovita. Ljubezen je prijazna. In izkazalo se je, da je ljubezen potrpežljiva. Dvajset let potrpljenja,« je latino diva zapisala na svoji spletni strani, ko sta 20. julija z igralcem Benom Affleckom v Las Vegasu končno dahnila usodni da.

Končno, pravim, ker je bila njuna prva poroka, ki sta jo odpovedala zaradi menda nevzdržnega pritiska sedme sile, napovedana za 14. september daljnega leta 2003. Par, ki so ga mediji poimenovali Bennifer, se je kmalu zatem razšel.

On si je ustvaril družino z igralko Jennifer Garner, ona z Marcom Anthonyjem, oba sta se ločila, oba imela še nekaj razmerij, ki se niso izšla, on se je skoraj popolnoma zapil, ona je bila v vedno boljši formi, dokler se nista, končno oba samska, spet našla.

V svetu, polnem vojn, cinizma, nepravičnosti, brezglavega hitenja in hlepenja po več, zdaj in takoj, sta spisala pravljico o princesi in princu, ki se najdeta po številnih preizkušnjah, vmes pa morata premagati sedmeroglavega zmaja.

Zadnjič mi je prijatelj pripovedoval, da njegovo razmerje ne deluje, strastna dama ga nenapovedano obiskuje sredi noči, on pa bi rad počival.

Ob tem sem se le kislo nasmehnila. Največje bedarije, pravzaprav popolne norosti, sem v življenju počela zaradi ljubezni, kjer sem se vedno držala makiavelističnega načela o cilju, ki opravičuje sredstva. Nočno zvonjenje je precej nizko na mojem seznamu.

»Ljubezen je krasna stvar, morda najboljša stvar na svetu – in vredno je čakati nanjo,« nam z medenih tednov v Parizu sporoča J.Lo. Ali pozvoniti, ko čakanje postane nevzdržno.