B.

Oziroma si sploh ne predstavljamo, da bi jih klicali kako drugače. Mogočna so tudi daljša imena. Na misel mi tako pridejo tri – meni nadvse dragih ljudi – ki se začnejo na črko B. Plus ena, vzornica iz otroštva, prav tako na B.

Božena. Moja najdražja nona, ki ji je bilo v izvirniku sicer ime Rozalija Božena, kot je bilo nekoč v navadi ob rojstvu dajati otrokom dve imeni. A je pri njej vedno prevladalo drugo, torej staroslovansko ime Božena in so jo kot punčko klicali Božica, odrasla pa se je raje predstavljala kot Boža. S svojo brezpogojno dobroto in predanostjo družini ter, kot pritiče samo pravim nonam, milim obličjem je resnično božala duše.

Bernarda. Prva in najboljša možna urednica. Pogumno pero. Mentorica in za vedno sopotnica. Ena sama modrost. Odločna. Pravična. Svetovljanka. »Cara mia.« Nekoč so jo v nekem mediju označili za Rdečo baroneso. Rada si mislim in verjamem, da zgolj zaradi ognjenega odtenka las. Zanimivo je, da je ime Bernarda ženska oblika imena Bernhard – zloženka iz starovisokonemških besed bern (medved) in hart (močen, drzen).

Barbara. Fotografinja. Prijateljica iz brezskrbnih mladostniških let. S katero se vedno znova spontano nasmejiš, tudi če se vmes zelo dolgo ne vidiš. Očarljivka, ki ni znala preklinjati oziroma je zmogla le »pinjo«. Ime Barbara pomeni eno od štirinajstih zavetnikov v sili, obenem pa predstavlja tudi intuitivno in gracilno osebo. Vse to še kako velja za prijetni značaj »moje« Barbare.

Brigitte. Francoska igralka. In šansonjerka. Idol iz otroštva. Zaradi nje sem si celo želela rahlega razmika med enkama. Bog se me usmili. Ampak to je druga zgodba.